Zakaj ob antibiotiku jemati tudi probiotike?

Antibiotiki nam rešujejo življenje, kadar se okužimo s škodljivimi (patogenimi) bakterijami, jemati pa jih moramo skladno z zdravnikovim navodilom. Ob tej terapiji se lahko pojavita neželena učinka, kot sta vodena driska in krči v trebuhu. Nekatere neozdravljive in smrtne bolezni so z antibiotiki postale hitro in enostavno ozdravljive. Žal pa imajo tudi antibiotiki neprijetno plat, saj vplivajo tudi na koristne bakterije v prebavilih.

Z jemanjem antibiotikov se poruši ravnovesje črevesne mikrobiote (novejši izraz za mikrofloro) in omogočen je razrast posameznih mikroorganizmov. To se lahko kaže predvsem kot driska, napenjanje, kandidoza, oslabljen imunski sistem, lahko pa tudi kot debelost (metabolični sindrom).

Najpogostejši neželeni učinek (ki je tudi najpogostejši razlog za prenehanje terapije) uporabe antibiotikov je driska, ki se lahko pojavi kadarkoli med zdravljenjem z antibiotikom ali še celo osem tednov po končanem zdravljenju. O driski, povzročeni z antibiotikom, govorimo tedaj, ko se tri dni najmanj trikrat na dan pojavlja odvajanje tekočega/vodenega blata. Pojav driske je odvisen od vrste antibiotika. Večkrat se driska pojavi pri bolnikih, ki se zdravijo v bolnišnici.

Izraz "probiotiki" izhaja iz grščine in pomeni "za življenje", izraz "antibiotiki" pa lahko prevedemo kot "proti življenju", predvsem proti življenju škodljivih bakterij. Povrnitev ravnovesja s probiotiki

Za ohranjanje ravnovesja v črevesju je ob antibiotikih, ki rešujejo življenja in vračajo zdravje, priporočljivo tudi uživanje probiotikov, za vračanje ravnovesja v črevesni mikrobioti.

Uživanje probiotikov lahko pomaga urediti in uravnovesiti črevesno mikrobioto in hkrati lahko izboljšajo sodelovanje bolnikov v antibiotični terapiji (to pomeni, da jo končajo, kot so jim svetovali). Prav tako lahko probiotiki omilijo velike spremembe v mikrobioti ali pospešijo normalizacijo spremenjene črevesne mikrobiote po uživanju antibiotikov.

Da je ob zdravljenju z antibiotikom nujno dodajanje kakovostnih probiotičnih kultur pa potrjujejo tudi številne raziskave.

Klinična podprtost souporabe probiotikov in antibiotikov

Zadnji izsledki kliničnih raziskav probiotičnih izdelkov iz različnih rodov laktobacilov, bifidobakterij in Saccharomyces podpirajo probiotike kot preventivo pri preprečevanju z antibiotiki povzročene driske.

Tveganje za pojav driske ob sočasni probiotični terapiji se lahko zmanjša za več kot 40 odstotkov. Tako ameriški zdravniki splošne medicine že objavljajo prispevke, kjer kolege opominjajo, da je smiselno priporočati ob antibiotiku tudi probiotik, tudi za preprečevanje zapletov.

Avtorji omenjenih študij poudarjajo, da je učinek odvisen od seva ali kombinacije sevov in skupin bolnikov. V vseh analizah pa se je izkazalo, da so probiotiki varni za uporabo, če se upoštevajo priporočila pravilne uporabe in če so izvzete rizične skupine (kot so posamezniki z oslabljenim imunskim sistemom), seveda ob predpogoju, da gre za kakovosten probiotičen izdelek.