prazniki
Sreda, 25. 12. 2019, 19.54
4 leta, 12 mesecev
Ste vedeli, za koliko se v povprečju zredimo med prazniki? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,74
Čeprav je december pri večini ljudi mesec, ko se povsem prepustijo hrani in pijači, pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) priporočajo, da se še vedno držimo zmernosti, saj so raziskave pokazale, da se ljudje med prazniki zredijo od 1,5 do dva kilograma.
December bi moral biti kot vsak drugi mesec: prehransko zmeren in nikar pretiran. Prenajedanje je namreč precej pogosto pri večini ljudi, ki se praznikov veselijo prav zaradi obložene mize, slaščic in sladkih pijač.
Pri NIJZ opozarjajo, da je praznično prenajedanje pogosto motiv za kasnejšo odločitev o hujšanju in različnih dietah, kar pa ne bi bilo potrebno, če bi tudi v zadnjem mesecu leta jedli premišljeno in brez prenajedanja.
"Raziskave kažejo, da nestrokovno hujšanje, enolična prehrana ali določene izključitvene diete lahko celo škodijo zdravju, zato praznike preživite z uravnoteženo prehrano in dnevno rekreacijo, da kasnejše diete ne bodo potrebne."
Kako se med prazniki ne zrediti:
(Preobilni) prazniki se poznajo vse naslednje leto
Ob tem so opozorili, da lahko prazniki tako močno zaznamujejo naše prehranjevanje, da čez leto težje nadzorujemo telesno težo in se kljub vsemu posledično tudi zredimo. "Dolgoročno to lahko vodi v debelost, ki pa ima lahko resne dejavnike za razvoj nekaterih kroničnih bolezni (npr. sladkorne bolezni tipa 2, bolezni srca in ožilja)."
Nekatere tuje raziskave kažejo, da lahko prehrana med prazniki vpliva na povečanje telesne teže, v povprečju se zredimo od 1,5 do dva kilograma.
A kako to preprečiti v praksi? NIJZ ima nekaj nasvetov:
- Na zabave ali družinska srečanja ne hodimo lačni. "Doma pred dogodkom pojejmo nekaj lahkega, začnimo že z uravnoteženim, lahkim zajtrkom. Pomembna sta razmislek in načrtovanje obrokov, s čimer se izognemo prenajedanju."
- Pazimo na velikost obrokov. "Izbirajmo manjše porcije, pri čemer si lahko pomagamo z manjšimi krožniki."
- Pred vsakim obrokom popijmo kozarec vode ali nesladkanega čaja. "To nas vsaj malo nasiti in odvrne od pretiranega uživanja hrane."
- Obroki naj bodo kljub praznikom predvsem uravnoteženi. "Ne glede na skorajda pregovorno obvezno prisotnost tradicionalnih prazničnih jedi poskrbimo, da bo jedilnik kolikor se le da uravnotežen."
Seveda en obilen in prehransko manj bogat ter ustrezen obrok ne bo imel večjih dolgoročnih posledic za zdravje, tako kot zaužitje ene porcije zelenjave nima pozitivnih učinkov.
Lahko pa slabša izbira vpliva na prebavne težave, ki so lahko za marsikoga neprijetne, pojasnjujejo na NIJZ. "Poslabšajo se lahko počutje, razpoloženje in storilnost, a načeloma se pojavijo večje težave le v primeru prenajedanja, neustrezne prehrane ali prevelikih odmerkov alkohola."
Slovenski prazniki zapovedujejo prenajedanje in zmanjšano gibanje
Zaradi preobilice praznične hrane je treba decembra toliko bolj paziti tudi na vnos sladkorja, ker "poleg običajnega vnosa sladkorja zaužijemo veliko več sladke, slane in mastne hrane ter popijemo več sladkih (alkoholnih) pijač", poudarjajo pri NIJZ. Dodajajo, da se za piko na i večina ljudi pozimi giba manj, "zaradi česar porabimo manj energije, kot je zaužijemo".
A nutricionistka Mojca Cepuš ne bi vse krivde prevalila na posameznika, saj "je zelo težko ostati zmeren pri količini hrane, ki se nam ponuja na vsakem koraku". Pri NIJZ se strinjajo, da so slovenski prazniki že pregovorno vezani na praznično obloženo mizo, pogostejše prenajedanje in opuščanje telesne dejavnosti: "Pestra ponudba praznične hrane, ki ima lep videz, vonj in okus, poveča naš tek."
Cepuševa nima nič proti uživanju in peki slaščic, piškotov ter potice, vendar je pomembno, da se "zavedamo, da prazniki trajajo le nekaj dni, ne ves mesec".
Če bomo 15. decembra še vedno jedli sladkarije od Miklavža, 30. decembra, kar je ostalo od božiča, ter 10. januarja, kar je ostalo od novega leta, se lahko to pozna tudi na našem zdravstvenem stanju. Trpijo ledvice, jetra, trebušna slinavka, želodec, pa tudi naša glava, ko stopimo na tehtnico.
Nutricionistka ob tem opozarja, da je, kar zadeva prehrano, prav požrešnost glavna težava današnje družbe, zato je zmernost tista, ki ji moramo slediti vedno in povsod. "Pri peki, ko moramo biti zmerni pri dodajanju maščob in sladkorja, pri mizi, pa tudi že pred tem v trgovini," svetujejo pri NIJZ.
S tem se strinja tudi Dani Mirnik, specialist medicine dela, prometa in športa, ki dodaja, da strokovnjaki decembra tako kot čez vse leto priporočajo uravnotežen vnos različnih živil. "Če je v določenih obdobjih vnos določenih produktov povečan, naj se presežen vnos kalorij porabi z dodatno telesno aktivnostjo in bolj zdravim načinom prehranjevanja v prihodnjih dneh."
