Kako ukrepati, ko se nam zdi, da bo konec vsega?

Ko se nam kar naenkrat stemni pred očmi in nam zmanjka tal pod nogami, najprej pomislimo, da je konec vsega. Mogoče imamo srečo in je nekdo v naši bližini, tako smo lahko mirni, da se bo verjetno vse lepo izteklo. Kako se pripraviti, da bomo varni tudi v nepredvidljivih situacijah?

Oglasna vsebina: Telekom Slovenije, d. d.

Foto: Thinkstock, Siol, Telekom Slovenije

zdravje zdravnik

Ne glede na to, kakšno je naše trenutno zdravstveno stanje, se verjetno strinjamo, da je življenje preveč nepredvidljivo, da bi  vse prepustili naključjem. Skrb za zdravje je naša vsakodnevna spremljevalka tudi takrat, kadar nimamo večjih zdravstvenih zapletov in se nam zdi, da v zdravniški čakalnici še dolgo ne bomo imeli kaj početi.

Hitro ukrepati, preden je lahko prepozno

Nekatera zdravstvena stanja in dogodki zahtevajo čim hitrejšo obravnavo, da zajezimo posledice in zmanjšamo možnost nadaljnjih zapletov.

Med najpogostejšimi primeri, zaradi katerih je nujna takojšnja medicinska pomoč, so različni padci, ki se večinoma končajo brez hujših poškodb. Še posebej starejši in tisti, ki živijo sami, so ob padcu ali nenadni izgubi zavesti, prepuščeni sami sebi. Veliko starostnikov je tudi slabše kondicije, zaradi česar težje vstanejo in pokličejo pomoč.

Padci v številkah

  • Vsaka tretja oseba, starejša od 65 let, pade vsaj enkrat letno.
  • Starejši od 72 let padejo enkrat na dve leti.
  • Starejši od 80 let padejo vsako leto.
  • Od 20 do 30 odstotkov starejših se ob padcu tudi zmerno ali celo hudo poškoduje. Zaradi zloma kolka ali poškodbe glave potrebujejo čim hitrejšo zdravniško pomoč.

Zakaj smo s starostjo ob morebitnem padcu še toliko bolj ranljivi?

zdravje bolnišnica zdravnik

Po padcu starejše osebe lahko traja tudi do 18 ur ali več, preden njegovi bližnji ugotovijo, da je z njimi nekaj narobe. Zaradi dolgega ležanja na tleh pa pogosto lahko pride do podhladitve, pljučnice ali drugih zdravstvenih zapletov.

Starejši zaradi strahu pred padcem lahko začnejo opuščati razne aktivnosti – sprehode in družabne aktivnosti. Manj gibanja pomeni slabšo telesno pripravljenost, kar še dodatna poveča nevarnost ponovnega padca. Opuščanje družabnih aktivnosti pa vodi v socialno izključenost in osamljenost.

Tudi osebe, ki živijo same, tvegajo več, če ob nevarnem padcu ali izgubi zavesti ne dobijo hitre pomoči.

Ali je storitev E-oskrba primerna za vas? Odgovorite na vprašanja:

Starost in samostojno bivanje

ljudje

Z leti oziroma ob bolezni potrebujemo vedno več podpore pri bivanju na svojem domu. Vsi si pa želimo biti čim dalj časa samostojni in seveda ostati v udobju svojega doma. Tam pa nas hitro lahko preseneti padec, nenadna slabost ali poslabšanje kronične bolezni. S starostjo se zdravstvene težave začnejo kopičiti, telesna pripravljenost pa pešati, tako da je žal tveganja za padce vedno več. To še ne pomeni, da starostniki niso aktivni in v dobri formi, če so težave malce verjetnejše.

Skrb za starejše občutijo tudi njihovi svojci, ki so v stalni stiski, ali je z njihovimi najbližjimi vse v redu. Pomembno je, da se tako starejši oziroma bolni kot tudi njihovi svojci zavedajo teh tveganj že v zelo zgodnjih fazah, tako da lahko pravočasno poskrbijo za hitro ukrepanje v primeru potrebe.

Vsako leto kap prizadene 4.500 oseb

Možganska kap v starosti nad 50 let začne strmo naraščati. V Sloveniji vsako leto doživi možgansko kap več kot 4.500 ljudi.

Posledice so lahko zelo hude, saj se z invalidnostjo konča kar od 20 do 30 odstotkov vseh primerov.

Najpomembnejši dejavnik za učinkovito zdravljenje možganske kapi je čas. Možgani imajo namreč sposobnosti, da si opomorejo. Zato je zelo pomembno hitro ukrepanje. Zdravniki bodo lahko ukrepali z zdravili le v približno treh urah po začetku nastanka simptomov.

zdravnik ambulanta zdravje

Srčni infarkt doživi 3.500 bolnikov

V Sloveniji doživi srčni infarkt okoli 3.500 bolnikov na leto. Najbolj ogroženi so moški med 50. in 60. letom ter ženske med 60. in 70. letom.

Verjetnost za razvoj srčnega infarkta je večja pri kadilcih, tveganje pa povečujejo še prevelika telesna teža, telesna nedejavnost, zvišan krvni tlak, povečane maščobe v krvi (holesterol), sladkorna bolezen in dedna nagnjenost.

V primeru suma na srčni infarkt je ključno hitro ukrepanje. Z njim se lahko reši življenje in zmanjša delež poškodbe srčne mišice. Zdravljenje je najuspešnejše, če se prične v času ene ure od pojava simptomov.

Ko ti življenje nameni samoto

moški postelja

Velika težava zlasti starejših oseb je, da preživijo večino časa sami doma. Včasih nimajo nikogar, na kogar bi se lahko obrnili, če pride do težav. Zelo verjetno je tudi, da ljudje v bližini njihovih težav sploh ne opazijo.

Čeprav bi verjetno vsi raje izbrali življenje v okviru ene od oblik skupnosti, pa se včasih življenje tako obrne, da ostanemo sami. Seveda se jih nekaj med nami vseeno povsem zavestno odloči za samostojno življenje. Takšno življenje ima svoje prednosti, če znamo in zmoremo povsem poskrbeti zase in smo tudi družabno aktivni.

Preden nezgoda ali bolezen preveč posežeta v naša življenja, ne glede na to, v kakšni obliki skupnosti živimo, je dobro preprečiti nezaželene ali celo usodne posledice različnih zdravstvenih dogodkov oziroma bolezni.

Tehnologija v skrbi za druge

oskrba na daljavo, Telekom Foto: Bojan Puhek

V nenehnem tehnološkem razvoju se vedno več pozornosti usmerja tudi k skrbi za zdravje uporabnika, saj tehnologija omogoča povsem novo dimenzijo v zagotavljanju zdravstvene oskrbe posameznika.

Na voljo je kar nekaj rešitev, ki lahko brez velikih posegov v vsakdanje življenje našim bližnjim omogočijo kakovostno in varnejše življenje. Med drugim se posameznik lahko preseli v skupno domovanje z otroki ali v oskrbovano stanovanje, lahko si prilagodi svoje domovanje ali pa se odloči za pomoč na daljavo (E-oskrba).

Preverite, ali je storitev E-oskrba primerna za vas!

 

Po očetovem padcu testirali pomoč na daljavo

ljudje

Izkušnja enega izmed testnih uporabnikov storitve E-oskrba je bila zelo pozitivna. Uporabnikov 80-letni oče je živel sam v pritličju bloka. Starostnik ni imel posebnih bolezni ali drugih večjih zdravstvenih težav.

Za testiranje E-oskrbe Telekoma Slovenije so se odločili, ker je gospod nekega poletnega dne pozno zvečer nerodno padel in se ni mogel dvigniti. Pomoč je priklical tako, da je s stolom tolkel ob mizo, tako da je hrup zbudil sosede, ki so mu nato priskočili na pomoč.

Če nas skrbi zase ali za druge: E-oskrba

oskrba na domu Foto: Thinkstock

Sodobne rešitve omogočajo, da na enostaven način spremljamo bližnje in jim zagotovimo pomoč, ko jo potrebujejo. S tem se izognemo odvečnim skrbem, ki nas preganjajo ter puščajo v negotovosti.

Tudi Telekom Slovenije razvija sodobne storitve in rešitve s področja zdravja in oskrbe na daljavo, ki so namenjene kroničnim bolnikom, starejšim osebam, svojcem in skrbnikom.

Storitev z imenom E-oskrba je napredna rešitev, ki se enostavno, brez večjih vlaganj ter posegov prilagaja potrebam uporabnika ter njegovemu bivališču.

Prednosti storitve E-oskrba:

E-oskrba

  • učinkovito podpira bivanje starejših, invalidov, bolnikov s kroničnimi boleznimi, bolnikov po težjih operativnih posegih in oseb z demenco pri samostojnejšem bivanju na njihovem domu.
  • Krepi samostojnost in neodvisnost ter povezuje s svojci.
  • Uporabniku nudi občutek varnosti.
  • Z detekcijo dima skrbi za požarno varnost, z detekcijo izliva vode pa pred izlivom vode.
  • 24 ur na dan omogoča enostaven in hiter klic na pomoč v primeru padca ali nenadne slabosti ter organizacijo pomoči.
  • Storitev E-oskrba sproži klic na pomoč s pritiskom na gumb na obesku ali na varovalni enoti.
  • Senzorji omogočajo tudi samodejno opozorilo asistenčnemu centru in svojcem. Medicinsko osebje asistenčnega centra organizira pomoč.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano