Bolečine v hrbtenici: tukaj boste našli učinkovito pomoč

Pogosti vzroki za nastanek bolečin v hrbtu

Med pogoste vzroke za nastanek bolečin v hrbtu spadajo veliko sedenja, težka fizična dela, dvigovanje težkih bremen, pogosto skakanje in dolge statične obremenitve, ki nimajo podlage, ustrezne pripravljenosti telesa. Bolečine v hrbtu so neposredno povezane s kakovostjo mišičevja glede na zahteve delovnega mesta, športa ali vsakodnevnih aktivnosti.

Na nastanek bolečin hrbtenice vplivajo tudi številni drugi dejavniki, ki slabo telesno pripravljenost še bolj izpostavijo bolečinam. Mednje spadajo anksioznost, depresija, nespečnost in stres na delovnem mestu. Gledano v celoti bolečine v hrbtu slabšajo kakovost naših odnosov, bivanja in ravni delovne produktivnosti.

Zanimivo je, da pogosto hrbet boli od negibanja. Hrbtenica je namreč ustvarjena za gibanje, upogibanje in vrtenje, zato jo telesna aktivnost krepi ter razteza, sočasno pa krepi tudi mišice in kosti ter odpravlja bolečine in okvare. A če se vendar pojavi njena poškodba, se ta kaže v bolečini v križu, rokah in nogah. V tem primeru je nujna fizioterapija, saj v obdobju težav s hrbtenico vsako gibanje ni koristno. To je lahko celo škodljivo, zato je celovita obravnava v obdobju rehabilitacije izjemno pomembna.

Kaj je išias, kako in zakaj se pojavlja?

O išiasu govorimo, kadar je vzrok bolečine draženje, vnetje ali poškodba ishiadičnega živca, najdaljšega in najdebelejšega živca v telesu, širokega skoraj za prst. Išias je splošno razširjeno ime za bolečino v hrbtu oziroma nogi zaradi draženja ishiadičnega živca (nervus ischiadicus). Ta živec je najdebelejši živec v telesu. Začne se v ledvenem in križnem delu hrbtenjače in poteka prek zadnjice do konca noge.

Bolečina pri išiasu največkrat seva iz spodnjega dela hrbta proti zadnjici in zadnjemu delu stegna in meč, lahko pa se nadaljuje tudi v stopalo. V odvisnosti od vzroka nastanka se razlikuje po jakosti in trajanju, lahko je konstantna ali pa se obdobja bolečine izmenjavajo z obdobji olajšanja. Nekateri bolečino opisujejo kot pekočo, ostro, sunkovito, trgajočo ali zbadajočo, pojavijo se lahko tudi mravljinčenje, omrtvičenost in mišična oslabelost prizadete okončine.

Simptomi so odvisni od ravni in stopnje poškodbe ali utesnitve ishiadičnega živca. Pritisk na ishiadični živec se lahko pojavi zaradi različnih vzrokov. Hrbtenica je zgrajena iz vretenc, med katerimi so nameščeni diskusi (medvretenčne ploščice), ki delujejo kot blažilci sil in hrbtenici omogočajo večjo mobilnost. Vsak diskus je sestavljen iz vezivnega obroča, znotraj katerega je želatinasto jedro. Z leti se na njem začnejo pri vseh ljudeh pojavljati različno izrazite degenerativne spremembe, zaradi katerih lahko vezivni obroč poči, kar povzroči izpad jedra skozi nastalo odprtino in posledičen pritisk na bližnji živec. To imenujemo hernija diskusa in je eden od najpogostejših vzrokov za nastanek išiasa.

Hernija diska se pogosto pojavi pri odrasli populaciji med 30. in 50. letom, še pogosteje pa se pojavlja pri vrhunskih športnikih, saj so stalno izpostavljeni obremenitvam hrbtenice (Yamaguchi idr., 2018). Raziskave kažejo, da se kar med 60 in 90 odstotkov bolnikov, ki poiščejo pomoč zaradi išiasa, pozdravi izključno z ustreznim vadbenim pristopom.

Išias je progresivna oblika simptomov diskusa hernije ali drugih okvar ledvene hrbtenice, s specialnim pristopom operativni poseg ni potreben.

Izjemna uspešnost konservativne rehabilitacije v primerjavi z operativnim zdravljenjem

Znanstvena literatura in rehabilitacijska praksa v zadnjih letih kažeta  izjemno uspešnost konservativne rehabilitacije hernije diska v primerjavi z operativnim zdravljenjem. Najučinkovitejša metoda, ki dolgoročno odpravi bolečine v hrbtenici, je strokovna individualizirana vadba. Bolečine v hrbtu niso vedno pokazatelj degenerirane hrbtenice in obratno tudi velja, da neboleča hrbtenica ne pomeni, da degeneracije niso prisotne.

V Kliniki Medicofit tako poudarjajo, da veliko bolnikov poroča o uspešnih iztekih zdravljenja bolečin v hrbtu z vadbo, katerih vzrok je hernija diska. Rehabilitacija hernije naj poteka konzervativno, in sicer z vadbo, mobilizacijo ter protivnetnimi zdravili (Weinstein idr., 2006). Kirurško zdravljenje hernije diska je priporočljivo predvsem, kadar gre za hujše nevrološke motnje ali urinsko in blatno inkontinenco.

Znanstvena literatura in praksa dela na področju konservativnega zdravljenja bolečin hrbtenice kažeta, da se hernija diska z ustreznim vadbenim pristopom pozdravi pri 60–90 odstotkih pacientov, zato konzervativni pristop k rehabilitaciji pomeni prednost pred operativnim posegom za večino posegov (Chiu, idr., 2015). Za operativni poseg se odločajo tudi v primeru, da rehabilitacija hernije z vadbo ni bila uspešna, vendar naj ima konservativni pristop vsekakor prednost. Za rehabilitacijo hernije diska se odloči večina pacientov, saj je učinkovit način zdravljenja, kjer je tveganje za zaplete majhno.

Zakaj gre pri išiasu pogosto za kronične bolečine, ki jih uspešno sanirajo le redki?

Odgovor na to vprašanje je večplasten, večinoma pa ga povzame dejstvo, da težave niso ustrezno naslovljene.

Razlogi se velikokrat skrivajo v uporabi generičnih protokolov zdravljenja. Generični protokoli zdravljenja so splošne smernice pri obravnavanju določenega tipa poškodb, ki jih uporablja večina sistemov fizioterapij, predvsem fizioterapija na delovni nalog. Generični protokoli so videti tako, da določena kategorija pacientov z določenim tipom poškodb v praksi izvaja enak režim vaj in terapij. Z drugimi besedami: gre za vnaprej postavljene vaje z določeno progresijo, ponovitvami in serijami, ki jih terapevti uporabljajo enako pri vseh pacientih v določeni kategoriji poškodb.

Rehabilitacija je kompleksen proces, ki vam lahko izjemno pomaga in olajša življenje ali pa vam ga oteži s tem, ko proces podaljša, če ni pravilno voden. Generični protokoli fizioterapije najbolj delujejo za paciente s šolskimi primeri poškodb, ki pa so v resnici v manjšini. Dodatno sistemski fizioterapiji v okviru javnega zdravstva pritisk čakalnih vrst onemogoča individualni pristop k pacientu. Za uspešno zdravljenje je potrebno veliko več, slika sodobne fizioterapije pa je povsem drugačna. Fizioterapija prihodnosti je usmerjena predvsem v pacienta in manj v generične zdravstvene protokole, ki so standardna praksa v okviru javnega zdravstva.

Individualno izbrane vaje in terapije so ključne

In ravno tu najdemo ključno konkurenčno prednost klinike Medicofit, ki ponuja najboljše, kar danes pomeni sodobna fizioterapija. Simptome poškodb in bolečin v hrbtenici je v kontekstu vsakega pacienta treba obravnavati individualno in celostno, saj lahko le tako odpravimo primarne vzroke za pojav bolečin.

Pri obravnavi pacienta je ključnega pomena, da sta vsaka vadba in vsako zdravljenje individualno prilagojena njegovi klinični sliki, njegovi splošni telesni pripravljenosti, psihofizičnim omejitvam in tudi drugim dejavnikom, ki vplivajo na uspešnost rehabilitacije. V kliniki Medicofit se tega zavedajo, zato se vsakemu poškodovancu resnično posvetijo, osnova programa, sestavljenega zanj, pa temelji na skrbnem pregledu in diagnostiki.

Na diagnostičnem pregledu, ki ga v kliniki Medicofit izvedejo najprej, določijo tip poškodbe, pridružene funkcionalne posledice in morebitne vzroke nastanka poškodbe. Uvodni diagnostični pregled je hkrati tudi podlaga za popolno individualno oblikovanje zdravljenja vsakega pacienta.

Inovativen sistem za rehabilitacijo poškodb, ki temelji na vstopnem diagnostičnem pregledu in v središče postavlja cilje pacienta, je mnogo bolj učinkovit od konservativne fizioterapije, ki jo pozna večina.

Kaj zajema individualni in rehabilitacijski program?

95 odstotkov pacientov na kliniki Medicofit izboljša simptome išiasa z ustreznim gibalnim programom, ki je usmerjen v učenje pravilnih vadbenih tehnik, v krepitev jedra in nadzor gibanja medenice.

Individualni in rehabilitacijski program, pripravljen izključno za pacienta, pri čemer se pri kliniki Medicofit ravnajo po štiristopenjskem programu, zajema:

1. vaje za zmanjševanje bolečine osnovnega položaja,
2. vaje za vzpostavitev optimalne gibljivosti v različnih položajih in vaje, ki omogočajo kontrolo nad medenico,
3. vaje za povečanje mišične vzdržljivosti globokih trebušnih, pa tudi stranskih mišic ter vaje za krepitev hrbtnih mišic,
4. vaje za pridobivanje mišične moči, vzdržljivosti in ohranjanje osvojenih gibalnih vzorcev.

Ker rehabilitacija hernije velja za dolgotrajen proces, priporočajo, da fizioterapija traja najmanj tri mesece, najbolje pa pol leta. Vrsta zdravljenja je sicer v večini odvisna od progresije degeneracije, v vsakem primeru pa ustrezen gibalni program vključuje učenje pravilnih vadbenih tehnik, nadzorovanja gibanja medenice in krepitve jedra.

Poleg fizioterapije je za zdravljenje išiasa, še posebej kadar sklepi nimajo ustrezne mobilnosti ali v primeru neravnovesij znotraj mišične napetosti, nadvse učinkovita manualna terapija. V okviru te terapevt uporablja lastne roke in s pomočjo pritiskov ter posebnih tehnik manipulira z mišičnim in vezivnim tkivom ter sklepi.

V kliniki Medicofit manualno terapijo izvajajo predvsem s pacienti po operaciji ali pred njo in tistimi s kroničnimi bolečinskimi stanji, ki se pogosto pojavijo zaradi prisiljene obremenitve ene strani telesa zaradi okvare na drugi. Tovrstna terapija izboljša delovanje sklepov in mišic s povečanjem mobilnosti, remodulira mišični tonus ter korigira položaje sklepov pri drži telesa, medtem ko je njen cilj gibanje brez bolečine.

Edina klinika za fizioterapijo v Sloveniji, ki protokole zdravljenja prilagaja vsakemu pacientu

V kliniki Medicofit deluje strastna ekipa strokovnjakov fizioterapije in kineziologije, ki si deli skupno vizijo voditi poškodovane posameznike od poškodbe do odlične telesne pripravljenosti. Fizioterapevti in kineziologi klinike Medicofit so strokovnjaki za individualni pristop do vsakega pacienta in za izvajanje aktivne rehabilitacije poškodb, ki ni usmerjena zgolj v odpravljanje simptomov, temveč v povrnitev polne funkcije telesa, doseganje drznih športnih ciljev in vrhunske fizične forme. 

Uporabniška izkušnja kaže, da je ekipa klinike Medicofit nedvomno uspešno razvila nov, sodoben koncept, ki povezuje kineziologijo in fizioterapijo ter ima visoko uspešnost zdravljenja tudi najtežjih poškodb in kroničnih bolečin. Ker v kliniki za fizioterapijo in telesno pripravo izvajajo tako terapije kot diagnostiko, se vsakemu pacientu oziroma njegovi klinični sliki resnično posvetijo ter posledično pripravijo njegovim potrebam prilagojen program rehabilitacije. 

Kljub razmeroma kratkemu času delovanja jim je uspelo razviti smotrn sistem, pri katerem protokole zdravljenja resnično prilagajajo vsakemu pacientu. Vse to so med drugim razlogi, ki dobro pojasnjujejo, zakaj je klinika Medicofit že v prvem letu delovanju dosegla status najbolj strokovne fizioterapije v Sloveniji.

Naj gre za težave s hrbtenico ali kakšne druge bolečine, obisk klinike vam močno priporočamo, raven strokovnosti in kakovost obravnave pacientov močno presegata raven, ki je sicer standard v Sloveniji.

Kaj lahko storite sami? Napotki za samozdravljenje išiasa.

Vsekakor je najbolje, da s svojim življenjskim slogom pripomorete k temu, da zmanjšate možnosti, nastanka simptomov išiasa. Sodoben način življenja namreč močno ogroža hrbtenico zaradi prisilne drže, pogostega in dolgotrajnega sedenja, povišane telesne teže in premalo gibanja.

V kliniki Medicofit vam zato ne glede na to, ali ste se z ukleščenim živcem hrbtenice že kdaj spopadli ali ne, svetujejo, da:

• se zjutraj v postelji močno pretegnete,
• začnete dan z lahkotno telovadbo in se nasploh izogibate vrhunskemu športu,
• skrbite za zmerno telesno težo,
• fizična bremena dvigujete v počepu ali polpočepu in večjo težo prenašate v nahrbtniku, ne pa v rokah,
• pazite na vzravnano držo,
• med sedenjem večkrat vstanete in se sprehodite ter pretegnete,
• spite na trdi vzmetnici in
• izberete obuvala, ki stopalom zagotavljajo trdno oporo.

Na splošno se velja ravnati po "zlatem" pravilu: daljše obdobje neaktivnosti in počitka mišice oslabi ter poveča stopnjo bolečine. Prav zato mora biti (pravilno) gibanje stalnica vašega vsakdana.

Viri in literatura:

Chiu, C. C., Chuang, T. Y., Chang, K. H. (2015). The probability of spontaneous regression of lumbar herniated disc: a systematic review. Clinical Rehabilitation, 29(2):184-195.

Weinstein, J. N., Tosteson, T. D., Lurie, J. D., … in Deyo, R. A. (2006). Surgical vs nonoperative treatment for lumbar disk herniation: the Spince Patient Outcomes Research Trial (SPORT): a randomized trial. JAMA, 296(20), 2441-2450.

Yamaguchi, J. T. in Hsu, W. K. (2019). Interverterbal disc herniation in elite athletes. International Orthopaedics, 43(4):833-840