Bi zaplesali?

Ples je človekova posebnost – ob ritmu in melodiji nam nekaj znotraj nas preprečuje, da bi ostali na miru. Kaj točno, ne vemo, vemo pa, da nas ples potegne v gibanje, spravi v dobro voljo ali prebudi v nas nove občutke. Ples je poleg tega še mnogo več – družabni plesi v prvi vrsti niso namenjeni le razgibavanju in pridobivanju telesne kondicije, ampak druženju ob dobri glasbi in z ljudmi, ki jim ples pomeni sprostitev. Pravijo, da je ples govorica telesa – marsičesa ne moremo povedati z besedami, lahko pa povemo s plesom.

Slovenija – plesna dežela

Po številu plesnih šol in centrov, ki ponujajo plesno vadbo, številu tekmovalcev v celi pahljači plesnih zvrsti, umetnostnih plesalcev, plesalcev ljudskih plesov, maturantov, ki vsako leto podirajo Guinessov rekord v plesanju četvorke, otrok, ki se učijo plesati, in vseh, ki se radi udeležujejo dogodkov, kjer plesa na manjka, mirno lahko trdimo, da je Slovenija prava mala plesna dežela. Adolf Jenko je bil v Sloveniji eden prvih, ki je svoje plesno znanje poklicno prenašal na mladi rod in starejši ljudje se danes z nostalgijo spominjajo velikih plesnih tečajev, ki jih je pred drugo svetovno vojno vodil v Ljubljani in na katerih se je zbiralo tudi po več kot sto plesalcev. Znan je bil po svoji strogosti, vzkliku "dame volijo" in sistemu menjave partnerjev (za vsak ples so se plesalci plesali z drugo plesalko). V primerjavi z današnjimi tečaji so bili Jenkovi po številu parov precej bolj številčni, manjkalo pa ni niti moškega dela plesalcev, kar je danes bolj izjema kot pravilo.

Velika ponudba plesov

Če se vam pleše in iščete informacije o tečajih, niste pred težko nalogo: ponudbe na spletu je veliko, kar pa še ne pomeni, da je tudi kvalitetna in pisana vam na kožo. Običajno se (ženske) s težavo srečate že doma, saj ni redek pojav, ko si plesa v dvoje želi le eden od partnerjev, zato je proces prepričevanja običajno malce daljši. Vmes pa imate dovolj časa, da se pozanimate, kaj, kje in kdaj bi si želeli plesati. Ker splet prenese vse in nudi ogromno informacij, je dobro, da se o izkušnjah na tečajih pozanimate pri svojih prijateljih in znancih ali se odpravite v želeno plesno šolo in si eno od učnih ur ogledate v živo, kar plesne šole večinoma omogočajo. V nadaljevanju vam predstavljamo, kaj ponujajo slovenske plesne šole, v drugem delu pa nekaj novitet, ki si vsako leto znova utirajo pot med sicer v klasiko zaljubljene Slovence.

Družabni plesi

Pod besedo družabni se skriva veliko stvari: po eni strani gre za plese, ob katerih razumemo druženje in učenje v sproščenem vzdušju, po drugi pa se pod kategorijo družabni plesi, ki vam jo ponujajo v plesnih šolah, običajno skriva skupina plesov, ki po besedah Karmen Intihar, mednarodne sodnice in plesne učiteljice, izhajajo iz športnih, tj. tekmovalnih, plesov. V sklopu tečajev družabnih plesov vas bodo plesni učitelji naučili osnov angleškega in dunajskega valčka, foxtrota, cha chaja, rumbe, sambe, tanga, mambe, polke, merenga, techno swinga, jiva idr. Sliši se veliko, a dobri učitelji bodo vedno poskrbeli za utrjevanje osnov in šele nato nadaljevali s spoznavanjem novega plesa.

Karmen Intihar priporoča: "Učenje plesa bi priporočala prav vsakomur: omogoča ustrezno rekreacijo in druženje, vedno se kaj novega naučimo, je ena redkih dejavnosti, kjer se istočasno srečujemo z obema spoloma in kjer lahko poglabljamo svoje partnerstvo."

Kaj pa polka in valček?

Ni veselice brez Golice, pravijo, torej je ni brez polke! Med Slovenci sta polka in dunajski zaščitni plesni znak, podobno kot je samba v Braziliji, čeprav pravzaprav nista čisto naša, saj sta prišla iz drugih delov Evrope. Če ne znate vsaj osnovnega koraka, bodo vse poroke, praznovanja in veselice pomenile posedanje za mizo ali pa muko, ko bo treba odplesati nekaj korakov po protokolu dogodka. V plesnih šolah bodo poskrbeli za osnove, če pa si želite bolj spoznati slovensko folkloro in tradicijo, je društev in folklornih skupin dovolj, da jih boste brez težav našli v svoji okolici. Poleg ljudskih plesov se v raziskovanje zgodovine plesov vračajo tudi renesančni plesi, ki obujajo tradicijo dvornih in družabnih plesov in glasbe 15. In 16. stoletja. Število plesalcev v Sloveniji ni veliko, je pa nekaj skupin, ki redno nastopajo in jih boste lahko ugledali na prireditvah v srednjeveških mestnih jedrih po Sloveniji ali v sklopu nastopov otrok po osnovnih šolah.

Pohod novih plesnih zvrsti

Dolgo časa je veljalo, da se v družabnih plesih ne pojavljajo veliko novosti, a so se pred desetletjem pri nas pojavili novi stili, ki so med slovenskimi plesalci dobili nove navdušence, ki so poskrbeli, da smo Slovenci danes dodobra poznani na svetovne plesnem zemljevidu in tudi organiziramo mednarodne plesne delavnice, kamor privabljamo tudi lepo število plesalcev iz tujine (npr. na salsa kongresih in swing festivalih). Tako lahko danes uživate na večerih, kjer se pleše le salsa ali swing plesi ali argentinski tango, česar prej nismo poznali, seveda pa prihajajo tudi nove zvrsti, ki jih nudijo redki inštruktorji in še niso splošno prepoznavni na slovenski plesni sceni. Ste že slišali za capoeiro, kombo, zumbo ali kizombo?

Se nadaljuje …

Odpleši svoje sanje 3D samo v Planetih Tuš!