Ashtanga joga – dinamična vadba za dinamične ljudi

Joga – enost, enotnost

"Ashtanga? Kakšna 'štanga'?" ni osamljen komentar ob omembi ashtanga joge, ki ni združena s prav nobeno vadbo ob drogu. Ashtanga joga je sistem, metoda, kot jo je učil mojster Sri K. Patabi Jois na jugu Indije, na Havajih pa je tovrstna vadba spreobrnila tudi Slovenko, zdaj že učiteljico ashtanga joge: "Do joge sem imela predsodek, a najbrž nisem bila osamljen primer v razmišljanju, da je joga neka verska blaznost, sekta. Ampak ni! Joga pomeni enost, enotnost. Ko sem pred petimi leti na Havajih obiskala prijateljico Sanjo, me je prepričala, da sem šla na jogo. Spoznala sem več vrst joge, a ko sem se vrnila domov, mi je v mislih donela le ashtanga joga, ki mi je poleg deskanja 'dala vetra'. Iskala sem, kdo v Sloveniji bi učil ashtango, in naletela na učiteljski tečaj Jane van den Heuvel, ki je takrat edina učila ashtango. Zaradi nje sem vztrajala, spodbujala me je, čeprav sem zamudila nekaj uvodnih ur učiteljskega tečaja in čeprav nisem imela pojma o jogi."

Ashtango se v nasprotju z drugimi vrstami joge vadi neprekinjeno, brez vmesnega oddiha. Uvodnima dvema vrstama pozdravov soncu za ogrevanje sledi zaporedje od prve asane (jogijski položaj) do zadnje (savasana), posebnost pa je še ujjaji dih. Za ashtango je značilna vinyasa, kar pomeni povezanost giba in duha. Vsak sklop asan ima določeno število vinyas, s katerimi vadeči zavzame in zapusti asano. Vsaka asana je priprava za naslednjo, je neko logično nadgrajevanje za vedno zahtevnejše jogijske položaje. "Ker je ashtanga joga točno določeno zaporedje asan, se lahko pri vadečem čez čas pojavi dvom, ali sploh še napreduje, lahko mu postane malce dolgočasno, vendar če se odločiš in nadaljuješ, veš, da je še veliko neodkritega, še veliko tega, kar je mogoče osvojiti. Pri vsaki asani poskušaš iti dlje od že osvojenega. Nikoli končana zgodba," k uvodu v ashtango pristavi Minea.

Od misije nemogoče do dobrodošle spremljevalke

Ashtangi zapisana Slovenka je prepričana, da si vsak izbere tisto zvrst joge, ki ustreza njegovemu značaju in načinu življenja: "Nikoli nisem bila ravno statičen človek, vedno sem počela več stvari hkrati, zato mi ashtanga bolj ustreza kot preostale vrste joge, ker je zelo dinamična vadba in v tisti uri in pol se mi zdi, da naredim res veliko." Bo že držalo, saj ujjaji dih povzroča notranjo toploto, v kombinaciji z napornejšo vadbo pa je kopanje v lastnem znoju in pospešeno razstrupljanje telesa zagotovljeno, ne smemo pa pozabiti tudi na njen meditativni vidik: "V primerjavi z drugimi vrstami joge je bila morda prav ashtanga najbolj čudna, z ljudi se dviga para, sliši se neki čuden zvok – ujjaji dih. Telesno je res napornejša vadba kot preostale vadbe joge, vendar ni zgolj fizična, kar nekateri radi poudarjajo. Morda pridejo ljudje prvič na jogo zato, ker bi radi okrepili telo, a sčasoma, ko osvojiš vse asane, ko te postanejo lahkotne, je kot vsaka joga tudi ashtanga meditativno stanje."

Za nameček zmagovita kombinacija posameznih elementov ashtange predstavlja pravi blagodejni tretma vsega telesa, za katerega se vadečemu klanjajo še notranji organi, da o prebujenih mišicah vse od palca na nogi do temena niti ne govorimo. "Pravilen jogijski položaj (asana), osredotočenost na dih (pranayama) in točka usmerjenega pogleda (drishti), poleg tega pa še energetske zapore (bandhe) se na začetku zdijo misija nemogoče, vendar z voljo osvojimo vse! Vse to osvajamo skupaj s pridobivanjem kondicije. Vsaka asana ima svojo specifiko, zakaj je dobra, kaj pridobimo, če jo izvajamo. Nekatere na primer znižujejo ali višajo krvni pritisk, masirajo notranje organe, ledvice, jetra … Mah, joga zagotovo ni slaba in škodljiva, prej super 'fajn' in dobrodošla v vsakdanjem življenju!"

Še kako dobrodošla je tudi s svojim dolgoročnim pozitivnim vplivom, ki mu ne uide niti oseba z nogami tako na trdnih tleh, kot je Mihajlovićeva: "Čeprav sem bolj nejeverni Tomaž, se mi zdi, da sem spremenila neke miselne vzorce, če pa je za to zaslužna joga ali je bila samo neki spodbujevalnik v mojem mišljenju, da sem do tega prišla, pa ne morem stoodstotno trditi. V zadnjem času se vse pogosteje uporabljajo besede energija, pozitivno, negativno, vedno več ljudi se ozavešča, da bolj ekološko ravnamo z odpadki, da smo prijaznejši do matere Zemlje – mislim, da je vse povezano … potem bi še zdravo jedli, pa nekaj bi naredili zase, poiskali neko vadbo. Ne maram pretiranega poudarjanja duhovnih vrednot, ker lahko o tem prebereš sto in eno knjigo, če pa tega ne udejanjaš, nima toliko smisla. Ko začneš vadbo joge, se prej ali slej nekaj v tebi premakne in začneš sam opuščati neke slabe navade, kot jaz na primer kajenje …"

Razcvet joge po padcu tabujev V zgodovinskih besedilih je bila joga namenjena izključno moškim, v 21. stoletju pa so ženske gonilna sila tovrstne vadbe, saj je krepko več učiteljic joge kot učiteljev, takšno spolno razmerje je navadno mogoče opaziti tudi med vadečimi. Moški so po Mineinih izkušnjah večji dvomljivci pri odločilnem koraku za jogo, ki se jim potem urno prikrade v vsakdan … ali 'vsakteden'.

Joga v zadnjih letih doživlja pravi razcvet. "Podirajo se tabuji, zdaj nisi več čudak, če se ukvarjaš z jogo. Ljudje, ki so pred 30 leti začeli vaditi jogo, jo prenesli na Zahod, so imeli veliko več težav, bili so bolj čudaki nad čudaki. Nam je zdaj bistveno lažje. Joga ni neki misticizem, vudu, ni religija, ni sekta, je zgolj enost s samim seboj. In če si upaš, poskušaš najti ta stik, joga pa ti lahko pomaga pri tem. Joga je preprosto fajn!" zanosno razlaga Minea, ki si je jeseni znanje nabirala tudi pri Davidu Swensonu, enem od vodilnih učiteljev ashtange: "Topel človek je, poln znanja, morda v nekih stvareh zadržan. Medtem ko uči, ne hvali javno, saj noče delati razlik med učenci." Strahospoštovanja vredna veličina ji je dala nov zagon za tesno prepleteni nadaljevanje vadbe in poučevanje ashtanga joge: "Če sam ne vadiš ashtange, je ne moreš poučevati. In brez učencev ne moreš rasti kot učitelj! Kaj ti bo učiteljski tečaj, če nimaš učencev – zato sem svojim res hvaležna."