Ali veste, kaj povzroča kašelj?

Sprožilci kašlja so različni dražljaji, ki vzdražijo receptorje za kašelj. To so na primer prašni delci v zraku, dim, dražeči plini, različni alergeni (npr. cvetni prah) in tudi nenadna izpostavitev mrzlemu zraku. Največje število receptorjev za kašelj je v sluznici žrela in grla, nekoliko manj pa jih je v sapniku in sapnicah. Informacija o dražljaju potuje od receptorjev prek živcev do centra za kašelj, ki je v podaljšani hrbtenjači. Od tam potuje odgovor na dražljaj po motoričnih živcih do dihalnih mišic ter jih aktivira in posledično zakašljamo.

Kašljanje je lahko tudi pretirano in to je običajno znak določenih obolenj. Najpogostejši vzrok za kašelj so virusne, redkeje pa tudi bakterijske okužbe dihal, od navadnega nahoda, bronhitisa, pljučnice do tuberkuloze. Kašelj je lahko tudi znak drugih obolenj dihal, kot so astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) ali pljučni rak. Dodatno je vzrok za kašelj lahko skrit tudi v obolenju drugih organov. Zatekanje kisle vsebine želodca nazaj v požiralnik povzroča bolečino, ki jo poznamo kot zgago, včasih pa lahko kislina draži tudi grlo, kar privede do kašlja. Prav tako je lahko kašelj bolezenski znak pri srčnem popuščanju, poleg otekanja nog in hitre zadihanosti. Kašelj lahko povzročajo nekatera zdravila za zdravljenje povišanega krvnega tlaka.

Trajanje kašlja je lahko različno dolgo. Običajno pri lažjih virusnih okužbah, kot je navaden nahod, mine v enem ali dveh tednih. Kašelj, ki izzveni v manj kot treh tednih, imenujemo akutni kašelj. Kadar traja dlje, govorimo o kroničnem kašlju. Značilen je za kadilce in za dolgotrajna obolenja, na primer astmo in kronično obstruktivno pljučno bolezen.

Kašelj je lahko suh in dražeč (neproduktiven) ali pa moker oziroma produktiven, odvisno od količine sluzi, ki nastaja v dihalih. Pri zdravem organizmu je tvorba sluzi v dihalih v ravnovesju z njenim odstranjevanjem. Dihala so prekrita s sluznico, to sestavljajo celice, ki proizvajajo sluz, in celice z migetalkami, ki valovijo v smeri od spodnjih dihal proti zgornjim in potiskajo sluz proti grlu, od koder se ta odstrani s požiranjem. Naloga sluzi je vlaženje vdihanega zraka, odstranjevanje tujkov s pomočjo migetalčnega epitelija in zaščita pred bakterijami, saj vsebuje tudi protibakterijske snovi. Povečanje gostote in količine sluzi pomembno vpliva na delovanje migetalčnega epitelija in posledično na zmožnost čiščenja dihalnih poti.

Suh in dražeč kašelj bolnika podnevi izmuči zaradi neprestanega naprezanja, še bolj pa ponoči zaradi kratenja spanja, Pomembni so pitje zadostne količine tekočine, vlažno inhaliranje in počitek.

Moker oziroma produktiven kašelj nastane, kadar se poveča količina goste sluzi v dihalnih poteh. Ta ovira pretok zraka v dihalih. Sicer obstaja obrambni mehanizem, ki sluz premika iz spodnjih delov proti zgornjim delom dihalnih poti, kjer se lahko izpljune, vendar je zaradi gostote sluzi to delovanje omejeno. Prav tako je gosta sluz, ki zastaja v dihalih, lahko dobro gojišče za mikrobe. Ob boleznih dihal se lahko sluz, ki je sicer prozorna in brezbarvna, obarva v različne odtenke rumene in zelene barve. Obarvanje izkašljane sluzi lahko kaže na bakterijsko okužbo. V tem primeru kašelj deluje kot obrambni mehanizem, ki pospeši odstranjevanje odvečne sluzi in s tem pomaga čistiti dihalne poti, zato kašlja v takih primerih ne smemo preprečevati, temveč je priporočljivo lajšati izkašljevanje. Med zdravila, ki pospešujejo izkašljevanje, spadajo številna zdravila, ki povečujejo izločanje sluzi, lajšajo njen transport ali zmanjšujejo gostoto oziroma viskoznost sluzi.

Samozdravljenje kašlja je primerno pri lažjih obolenjih. Farmacevt v lekarni bo znal svetovati pravilno izbiro zdravila glede na vrsto kašlja. Acetilcistein je primeren za zdravljenje mokrega kašlja, ker pri boleznih dihal redči gosto sluz in lajša izkašljevanje. Deluje tudi izrazito antioksidativno, kar je v primeru nahoda in gripe lahko dodatno koristno.

Med samim zdravljenjem kašlja je treba spiti dovolj tekočine (dva litra vode na dan), priporočene so tudi vlažne inhalacije. Če se zdravstveno stanje po od petih do sedmih dneh zdravljenja ne izboljša, je treba obiskati zdravnika. Ravno tako je obisk zdravnika nujen, če je izkašljana sluz rumeno-zelena ali če v njej opazimo kri, če je znatno zvišana telesna temperatura ter pri bolečinah v prsih in težkem dihanju.