Reciklaža pločevink

Skok v zgodovino

Časi prohibicije so v Združenih državah Amerike porodili idejo o pakiranju pijače v pločevinke. 24. januar leta 1933 je prinesel na trg pivo v pločevinki. Prve so bile podobne današnjim konzervam, h katerim je bil priložen odpirač za odpiranje. Nato so sledile takšne s plutovinastim zamaškom; z odprtino na vrhu so se pojavile leta 1962 in iz njih se je dalo že piti.

Takšne, ki jih poznamo danes, z odpiranjem zaporke navznoter so patentirali leta 1989. Sprva so jih izdelovali iz jekla, iz aluminija pa se jih izdeluje od leta 1958 dalje. Za proizvodnjo ene konzerve so v začetku potrebovali kar 60 ur, potem pa se je proizvodni proces zmanjšal za desetkrat.

Zakaj bi reciklirali pločevinke?

Poleg steklenic in plastenk so najpogostejša embalaža za pijačo, so pa aluminijaste pločevinke za pijače najbolj reciklirana embalaža za pijače na svetu.

Reciklaža pločevink je pomembna predvsem z okoljskega stališča, saj potrebujejo kar 200 let za razgradnjo, če jih zakopljemo v zemljo.

Z reciklažo se privarčuje kar 95 odstotkov energije, ki bi jo potrebovali za proizvodnjo aluminija iz boksitne rude.

Reciklirane se z novo vsebino vrnejo na trgovske police že v dveh mesecih.

V Sloveniji zberemo letno približno 200 ton odpadne aluminijaste embalaže, kar je manj kot 5 odstotkov vseh pločevink pijač, ki so v obtoku.

Za izdelavo dveh pločevink je potrebno toliko energije, kot jo revnejši prebivalec Zemlje potroši v enem dnevu. Iz ene originalne pločevinke se lahko proizvede 20 recikliranih.

Aluminij je trpežna surovina in jo je možno uporabiti znova in znova. Iz reciklirane aluminijaste embalaže je možno izdelati vrsto drugih proizvodov.

Recikliram pločevinke

Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija