Ko je čas denar, dobesedno

Časovne banke poslujejo s časom, to je namreč njihova valuta, in pomagajo k združevanju, menjavi storitev ter zbliževanju krajanov lokalne skupnosti. Kot odgovor na razmah neoliberalizma jih je v 80. letih prejšnjega stoletja zasnoval in v praksi preizkusil dr. Edgar Cahn, sicer pravnik in borec proti revščini, pa tudi pisec govorov Roberta F. Kennedyja. Napisal je knjigo Nič več brezdelnih ljudi (No More Useless People) in ideja se je hitro razširila po vsem svetu. Časovna banka je bila njegov odgovor na vedno manj denarja za socialne programe v času Reaganove vladavine. Povprečna časovna banka združuje od 100 do 1500 ljudi.

Tudi v Sloveniji deluje ena časovna banka, in sicer v Šentjurju pri Celju, ki je začela delovati novembra 2012. Prvo pa je novembra leta 2009 ustanovil nekdanji šolski minister dr. Slavko Gaber, vendar je projekt "na čakanju", saj frekvenca ponujenih in iskanih ur ni bila dovolj velika, da bi se sklenil krog za delovanje banke. Največja časovna banka ta hip je v New Yorku, ki ima več kot 2000 članov.

Banka nudi vpogled v opravljene in porabljene ure storitev, ki jih skupnost izbere, da jih bo izvajala. Med najpogostejšimi storitvami, ki jih stranke nudijo in kupujejo v časovnih bankah, so varovanje otrok, hišna popravila, učenje, pomoč v gospodinjstvu, nega, pravno svetovanje, oblikovanje, računovodske storitve in kuhanje. Koliko ur neke storitve si boš vzel, je odvisno od tega, koliko ur dela si že opravil. Vse to beleži programska oprema banke. Njena valuta je ena ura dela. Za eno uro varstva otrok lahko koristiš eno uro računovodskih storitev ali pa kuhanja. Vendar je za delovanje takega sistema, ki kljubuje materialistično naravnanemu svetu, nujna kritična masa sodelujočih ljudi. Tukaj se zatika v Sloveniji, medtem ko časovne banke po svetu s to oviro nimajo težav.

Sredstvo menjave – ura vašega časa

Sicer pa ima časovna banka po samem principu delovanja v sebi nekaj arhaičnega, saj nas vrača v čas, ko je bila sorodstvena struktura in sosedska pomoč še dovolj močna, da so se ljudje sami zmogli organizirati na ta način. Z vedno večjo individualizacijo družbe pa koordinacijo uslug morda raje prepustimo nekemu operaterju, ki nas bo napotil na ustreznega izvajalca storitve, ki jo želimo kupiti. Hišna popravila, varstvo otrok in prevoze k zdravniku smo včasih vedno naprtili najbližjim v naši okolici, vedno pogosteje pa se dogaja, da nikogar ne želimo obremenjevati s svojimi opravki. Takrat lahko unovčimo kakšno uro, ki smo jo že darovali nekomu drugemu za to, da smo koga naučili plesti, da smo ga spotoma odpeljali v mesto ali pa smo mu oprali avto.

Vseeno pa je v konceptu časovne banke nekaj radikalnega – zavrača logiko trga, vsako delo v časovni banki ima enako vrednost, in to je ena ura. Če nekoga spremljamo k zdravniku, je ravno toliko vredno, kot če nekomu postavimo spletno stran ali zlikamo "en kubik" perila.

Medtem ko je ustanovitelj prve časovne banke prepričan, da bo časovna banka obliž na vedno več revščine, pa časovna banka lahko deluje tudi povezujoče med posameznimi člani neke skupnosti. Ljudje, ki ponujajo svoj čas in storitve, se predvsem počutijo vrednejše in cenjene, in to je potreba, ki jo imamo vsi, ne glede na to, kaj si lahko privoščimo.

Je menjava storitev delo na črno?

Kako pa je s pravno podlago brezplačne menjave storitev med ljudmi, smo vprašali Urad vlade za informiranje, ki je pred kratkim pripravil akcijo Vklopi razum, vzemi račun za preprečevanje dela na črno. S tega vidika bi časovna banka pri nas lahko bila težavna, saj glede na Zakon o dohodnini v primeru storitvene menjave ni določbe, po kateri bi se lahko taka storitvena menjava štela kot neobdavčena oziroma oproščena plačila dohodnine. Po Zakonu o dohodnini se za dohodek šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet, se pravi tudi v naravi oziroma v obliki storitve. Pri tem se dohodek, prejet v naravi, določi na podlagi primerljive tržne cene, če ni z zakonom določeno drugače.

Ali gre pri tem za delo na črno ali morebiti zaposlovanje na črno, je odvisno od namena, vrste in obsega dela, ki se izmenja, od statusa naročnikov in izvajalcev (zaposleni, študent, dejavnost, poklic …) ter obstoječih pogojev dela ali dodeljenih pravic (npr. konkurenčna klavzula, pokojnina, nadomestilo za brezposelnost) in od razmerja med naročnikom in izvajalcem dela.

Fizična oseba, ki nastopa na trgu s pridobitnim namenom, če ne opravlja dela v odvisnem delovnem, civilnem pogodbenem razmerju ali kateri drugi obliki legalnega dela, mora dejavnost ustrezno registrirati. Če posameznik dejavnosti ne bi imel registrirane, bi opravljal delo na črno. V nadzoru bi obravnavali vsako posamično zadevo in šele ob izvedbi dokaznega postopka ob upoštevanju vseh dejstev in obstoječih okoliščin na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka bi lahko odločili, ali gre za delo na črno, zaposlovanje na črno ali celo nedovoljeno oglaševanje.

Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.