SiolNET. Trendi Ustvarimo boljši svet
Siol.net
  • Messenger
  • Messenger

"Če verjameš v to, kar delaš, izobrazba ni pomembna"

Siol.net

Veliko je govora o spremembah, (po)čakamo na dejanja, pravi Jana Žiberna, podpredsednica društva Mali princ, v katerega je včlanjenih približno 100 oseb z motnjami v duševnem razvoju.

V društvu Mali princ, ki ima sedež v Novem mestu, najdemo predvsem prebivalce Dolenjske, nekaj pa jih prihaja tudi iz drugih koncev Slovenije. "Najmlajši član je star 25 let, naš najstarejši pa 70 let," pravi Žibernova. Ta 75-letnik je Rudolf Hrastar, ki jim pomoč nudi že od samega začetka, od leta 2001. Spoznali so se, ko so prvič izvedli tabor za osebe z motnjami v razvoju, takrat so jih imeli še ob reki Lahinji blizu Metlike. "Gospod Rudi" je pravzaprav zaslužen za to, da je društvo tako uspešno in da še vedno taborijo ob reki Kolpi, pravi Žibernova.

Nov dan sestavijo ob tabornem ognju

Tabori so nekaj posebnega. Dan se začne ob 7.30, ko začnejo s tekom in jutranjo telovadbo, sledijo zajtrk in dopoldanske aktivnosti. Ker se po kosilu priležeta kavica in počitek, se spočijejo in naberejo moči za popoldanske aktivnosti, večer pa ne mine brez druženja ob tabornem ognju, ob katerem poteka (tudi) pogovor o poteku dneva in željah za naslednji dan. Tabor izvajajo za Zvezo Sožitje, ki zbere prijave udeležencev. "Spimo v šotorih, imamo svojo zastavo in himno," taborijo pa na travniku ob reki Kolpi v kraju Želebej. Letos jim je precej zagodlo slabo vreme, ogledali so si bogato zgodovino Metlike, se naučili tudi peči belokranjsko pogačo. "Delali smo obeske iz kamna lojevca, ustvarjali z glino. Veliko smo tudi telovadili, igrali nogomet, badminton in plavali."

Kateri je najvišji osvojeni vrh?

Triglav, seveda! Kot pravi Žibernova, je ena izmed želja društva, da članom ponudijo čim širšo paleto izkušenj, povezanih z naravo. Te so prilagojene njihovim članom, načrtujejo pa jih tako, da si vedno znova zastavijo nove cilje – dlje in višje na pohodih, pri taborih pa več odgovornosti za udeležence in osvajanje novih spretnosti. Ker prirejajo pohode (od 5- do 7-krat letno), je logično vprašanje, kateri je najvišji vrh, ki so ga osvojili. "Najvišji vrh Slovenije, seveda! Triglav! Po petih letih organiziranega pohodništva je štirim varovancem, Mileni Petan, Jožetu Draganu, Alešu Prparju in Marjanu Bevcu iz VDC Novo mesto, uspel prav poseben podvig. 18. avgusta 2010 so se povzpeli na najvišji vrh Slovenije in tako tudi oni postali pravi Slovenci. Podvig je bil speljan v sodelovanju z VDC Novo mesto," ponosno pove.

Smo zelo glasni in nasmejani

Brez pomoči ekipe spremljevalcev seveda ne bi šlo. "Ker se med seboj dobro poznamo in si zaupamo, si upamo več. Veliko situacij se da rešiti, če imaš dober tim," in simpatično doda, da večino časa izstopajo. "Smo zelo glasni in nasmejani!"

V ospredju teh aktivnosti so učenje, boljša samopodoba, kakovostno preživljanje prostega časa, rekreacija in druženje. "Večina OMDR, ki se udeležuje naših taborov in pohodov, ima manjšo gibalno oviranost, ali pa sploh nobene," v ospredju je torej nudenje enakih izkušenj osebam s posebnimi motnjami, kot jih imajo možnost doživeti vsi drugi. Upajo si povzpeti na najvišji vrh in broditi po največjem blatu. "Mislim, da je bil to tudi glavni razlog, da se je društvo ustanovilo."

Vsak naj v sebi najde tisto, kar lahko prispeva

In kaj se je od začetkov spremenilo? Njihovi člani so prehodili kar nekaj hribov, tudi nekaj gora, "osvojili kup veščin, ki jih potrebuje dober tabornik, da lahko preživi v naravi, spoznali veliko novih prijateljev. Po najboljših močeh se trudimo pomagati tudi v socialnih stiskah in dati našim članom občutek, da niso sami. Zadnji dan v letu Dedek Mraz našega društva obišče tiste, ki na ta večer ostanejo v varstveno delovnem centru (VDC – ju) in vsakemu izmed njih prinese darilo, namenjeno samo njemu". Razmere in stanje v državi spreminjajo počasi, veliko je birokratskih ovir. "Sicer pa je o tem veliko govora … čakamo pa še dejanja. Pomembno je, da vsak v sebi najde tisto, kar lahko prispeva in da se ne obrne stran, ko nekdo potrebuje pomoč, pa čeprav se nam zdi drugačen."

Možnosti za zaposlovanje v kmetijstvu

Ena od dejavnosti društva je tudi spodbujanje zaposlovanja oseb z motnjami v razvoju. Pri tem se je treba prilagajati interesom in sposobnostim posameznika, so pa pri iskanju kar uspešni – njihovi projekti iz področja zaposlovanja so sicer že končali. "Gospa Nataša Turk, takrat predsednica društva in tudi soustanoviteljica, je v to vložila veliko dela in skupaj so dokazali, da se da narediti marsikaj." Možnost za zaposlovanje vidijo v kmetijstvu – delo z zemljo, rastlinami in živalmi namreč pomirja, obenem pa nudi tudi veliko možnosti samopotrditve. Priznava pa, da bi lahko bili uspešnejši ob stalnih finančnih prilivih – teh namreč nimajo, zato redne mesečne podpore projektom ne morejo zagotavljati.

Ko si s srcem pri stvari, ni pomembna izobrazba

"Bistvo pa je, da si s srcem pri stvari. Če verjameš v to, kar delaš, izobrazba ni pomembna," pravi Žibernova, ki se je ob našem vprašanju, koliko usposobljenega kadra šteje društvo, nasmehnila. "Jaz sem po izobrazbi inženir agronomije, naša predsednica je magistra ekonomije, imamo tudi štiri krasne sodelavce, ki delajo v porodnišnici, pa arheologa, umetnike," poleg socialnih delavcev in študentov socialnega dela, pedagogov, študentov specialne pedagogike pa je nekaj tudi zaposlenih iz VDC Novo mesto.

Lidl Slovenija je v okviru projekta Ustvarimo boljši svet podprl delovanje Malega princa. Ker jim želijo še veliko osvojenih planinskih vrhov, so jim donirali paket pohodniške opreme ter vrednostne bone, ki bodo prišli prav za nakup malice za kak planinski podvig.

Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin