Prvi teden novega leta, ko se sestavljajo in še upoštevajo novoletne zaobljube, smo pogledali, od česa so bili odvisni nekateri največji pisatelji in pisateljice.
Od vsakdanjih, kot je kava, do bolj nenavadnih, kot so vetrovi in mrtvašnica. Razvade ali celo odvisnosti so zaznamovale tudi življenja literarnih velikanov. S pomočjo spletne strani Flavorwire smo pogledali, čemu so se najbolj strastno predajali.
10. Honore de Balzac – kava
Balzac naj bi svojo ustvarjalnost vzdrževal s pomočjo približno 50 skodelic kave na dan. Ko to ni bilo dovolj, je prešel na trde droge in začel žvečiti kavna zrna, kar je opisal kot grozno, brutalno metodo. Pitje črne tekočine je opisal kot začetek in konec nočnega dela, na podoben način, kot črni prah začne in konča bitko.
9. Lord Byron – seks
Byron naj bi v enem letu, ki ga je preživel v Benetkah, spal z več kot 250 ženskami, da ne omenjamo še moških. Spal je s svojo sestrično Anne, s katero se je pozneje poročil, kot tudi s svojo polsestro. A bolj kot število in izbira spolnih partnerjev tezo o odvisnosti potrjuje njegovo skrbno shranjevanje sramnih dlak svojih sostorilcev, ki jih je skrbno shranjeval v kuvertah z njihovimi imeni.
8. Elizabeth Barrett Browning – opij
Angleška pesnica je opij začela jemati pri 15 letih med zdravljenjem poškodbe hrbtenice. Pri 30 je z njim zdravila bolezen srca in pljuč in kmalu dosegla odmerek 40 kapljic na dan.
7. Paul Verlaine – absint
Tako kot Baudelaire in Rimbaud je bil tudi Verlaine ljubitelj zelene pijače, čeprav je bila njegova strast do te halucinogene pijače še nekoliko večja. Ko se je razšel z Rimbaudom, je zapadel v absintovsko vročico in svojega nekdanjega ljubimca ustrelil v roko, zaradi česar je dve leti preživel v zaporu. Absint naj bi srkal še celo na svoji smrtni postelji.
6. Fjodor Mihajlovič Dostojevski – igre na srečo
Sredi 60. let 19. stoletja je Dostojevski brodil čez življenjsko krizo – umrla sta mu žena in brat, ki sta mu poleg depresije zapustila velike dolgove. Postal je odvisen od iger na srečo, predvsem rulete, kar seveda ni pomagalo pri njegovem finančnem položaju. Konec romana Zločin in kazen naj bi napisal v naglici, ker je nujno potreboval plačilo založnika, novelo Srečelovec pa je napisal, da bi lažje poravnal dolgove, ki jih je ustvaril z igrami na srečo.
5. Ayn Rand – amfetamini
Ko je pisala roman Izvir, ji je zdravnik predpisal benzedrine kot zdravilo za utrujenost. Od takrat naprej je jemala različne amfetamine vsaj enkrat na dan 30 let. Včasih je trdila, da z njimi nadzoruje svojo težo, njeni bližnji pa so amfetamine krivili za njeno vzkipljivost, a jih kljub prošnjam ni nehala jemati.
4. James Joyce – vetrovi
Znamenit je sestavek, v katerem Joyce do potankosti opisuje prdec svoje žene in kako bi ga lahko prepoznal v sobi, polni prdečih žensk. Da pa ni šlo zgolj za obsedenost z ženinimi vetrovi, dokazujejo Joyceova pisma, v katerih se pogosto in obsesivno ukvarja z vetrovi, ne samo z ženinimi.
3. William S. Burroughs – heroin
Odvisnost Burroughsa od heroina ni skrivnost. Z njo se je boril praktično vse življenje in veliko njegovih del je napol avtobiografskih razmišljanj o izkušnjah s to drogo, v 40. letih prejšnjega stoletja pa jo je celo prodajal v Greenwich Villageu. Ko je umrl, je bil na metadonski terapiji.
2. Charles Dickens – mrtvašnica
Dickens naj ne bi dolgo zdržal zunaj mrtvašnice. V njej naj bi preživljal cele dneve, gledal, kako vanjo sprejemajo trupla, jih pregledujejo, preparirajo in shranjujejo. Čeprav Dickens ni prvi umetnik, ki je bil nenavadno očaran nad trupli, proučevanje teles pogosteje pripisujemo vizualnim umetnikom, ki se ukvarjajo s človeško formo. Dickens je silo, ki ga je vlekla v mrtvašnico, opisal kot "privlačnost do odvratnega".
1. Ernest Hemingway – alkohol
Čeprav je pisateljev, ki so se redno predajali alkoholu, resnično veliko, je bil Hemingway zagotovo eden od bolj legendarnih. Čeprav je bil alkoholik skoraj vse življenje, je količino popitega povečal v 50., ko je okreval po poškodbah, ki jih je utrpel v seriji nesreč. Njegove pivske navade so postale tako legendarne, da se mu pripisuje izum nekaterih pijač, kot sta daiquiri in mojito. Čeprav je to malo verjetno, pa je zagotovo izumil Papa Doble, različico daiquirija iz belega ruma, limetinega soka, grenivkinega soka, maraschina in brez sladkorja.