Znova se začenja iskanje sredstev za Slovenski planinski muzej

Zapletlo se je pri pridobivanju potrebnih sredstev za 3,3 milijona evrov vredno investicijo. Da bi projekt vendarle lahko izpeljali, so idejne vodje ureditve muzeja ta mesec ustanovili fundacijo Avgusta Delavca. Kot je pojasnil predsednik Planinskega društva Dovje-Mojstrana Miro Eržen, ki je vodja projekta Slovenskega planinskega muzeja, je bilo že avgusta lani, ko je predsednik vlade Janez Janša pomagal položiti temeljni kamen muzeja, jasno, da je Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko zavrnila financiranje. V projektni dokumentaciji je bilo namreč več pomanjkljivosti.

Vrednost prve faze se je povečala za 1,1 milijon evrov

Takrat se je Eržen nadejal, da bodo projekt kljub temu lahko kmalu uresničili, saj naj bi ga popravljenega prijavili na naslednji razpis za podelitev evropskih sredstev za regionalne spodbude. Vendar pa je projektant po 120-dnevni zamudi septembra dostavil novo dokumentacijo, po kateri se je vrednost prve faze projekta Slovenski planinski muzej z 2,4 milijona evrov povečala kar na 3,3 milijona evrov. Zaradi tega se je podrla finančna konstrukcija in s projektom ni bilo mogoče kandidirati na septembrski ponovitvi razpisa.

Sedaj je nov investicijski program pripravljen in 30. januarja naj bi ga na seji predvidoma potrdil svet občine Kranjska Gora, ki bo sicer morala po novi finančni konstrukciji prispevati več denarja, skoraj 700.000 evrov. Občina mora namreč pokriti potrebno kvoto, da se bo s projektom sploh mogoče boriti za 1,6 milijona evrov nepovratnih sredstev. Projekt naj bi nato prijavili na ponovni razpis, ki bo predvidoma objavljen še ta mesec. Odločitev ministrstva glede izbire projektov pa naj bi bila hitra, tako da bo ob pozitivnem odgovoru lahko kmalu stekel razpis za izbiro izvajalca.

"Maja bi lahko začeli z gradnjo"

"Če se vse izteče, kot upamo, bi lahko maja začeli z gradnjo. Končana pa bi morala biti do konca leta 2009, medtem ko bo bili notranja oprema in vsebina urejeni do spomladi 2010," je dejal Eržen in pojasnil, da v tem primeru velikega odstopanja od prvotnega plana ne bo, saj bi se začetek gradnje zamaknil le za nekaj mesecev. "Kot vodja projekta sem optimističen in trmast ter trdno verjamem, da bomo dobili muzej. Kakšni zapleti so sicer vedno mogoči, ampak prepričan sem, da se približujemo točki, kjer ni več povratka," je zadovoljen Eržen.

Pojasnil je, da so v minulem tednu s podpisom pogodbe med Planinsko zvezo Slovenije, Slovenskim gorniškim klubom Skala in Planinskim društvom Dovje-Mojstrana formalno ustanovili tudi Ustanovo Avgust Delavec, ki mora preko donatorjev k investiciji prispevati 520.000 evrov. V fundaciji, ki se imenuje po prvemu vizionarju planinskega muzeja v Mojstrani, se bodo obrnili zlasti na slovenska podjetja, dobrodošli pa so tudi prispevki posameznikov. Te bo fundacija namenila izključno ureditvi muzeja, tako njegovi izgradnji, kot kasneje tudi vsebini.

Zgodovinski okvirji slovenskega planinstva in tematske razstave

V muzeju želijo na 1600 kvadratnih metrih, kolikor bo stavba obsegala po koncu prve faze, predstaviti zgodovinske okvirje slovenskega planinstva. Tega bi spremljale tematske razstave na različnih področjih planinstva, od pohodništva in gorništva do naravovarstva. Dodali pa naj bi tudi dogajanja, kot so delavnice in vzgoje akcije, predavanja alpinistov in retrospektive filmov. Zlasti pa bo pomembno vpenjanje muzeja v turistično ponudbi Kranjske Gore in širše destinacije. "Ne bi namreč radi, da bi bila to stavba, ki bi bila sama sebi namen in v strošek," je poudaril Eržen.

V Triglavski muzejski zbirki v Mojstrani je trenutno razstavljenih preko 1800 eksponatov, ogromno gradiva pa je shranjenega še v depojih in tudi drugod po Sloveniji, saj bi v muzej radi zajeli vsa območja države od Brežic do Rateč in od Kopra do Murske Sobote. "Ko bo čas za zapolnitev prostora, bomo začeli akcijo zbiranja, saj so ljudje gradiva pripravljeni odstopiti," je povedal Eržen.

"Po dosežkih v planinstvu se lahko štejemo med velike"

V Triglavski muzejski zbirki v Mojstrani je trenutno razstavljenih preko 1800 eksponatov, ogromno gradiva pa je shranjenega še v depojih in tudi drugod po Sloveniji, saj bi v muzej radi zajeli vsa območja države od Brežic do Rateč in od Kopra do Murske Sobote. "Ko bo čas za zapolnitev prostora, bomo začeli akcijo zbiranja, saj so ljudje gradiva pripravljeni odstopiti," je povedal Eržen.

"Slovenci smo po številu majhen narod, po dosežkih v planinstvu pa se lahko štejemo med velike. Vendar smo še vedno edini alpski narod, ki nima planinskega muzeja," je opozoril Eržen in pojasnil, da za ta nacionalni projekt nikdar ni bilo posluha. "Upam, da bomo s tem projektom vendarle uspeli poenotiti politiko, gospodarstvo in planinsko srenjo ter muzej uresničiti," je še dodal.