Ponedeljek, 17. 3. 2008, 13.15
8 let, 10 mesecev
Vizualna umetnica Antea Arizanović o diskurzu telesnega
Z razstavo, ki opozarja na prevladujoči diskurz telesnega, se nadaljuje letošnji cikel razstav v Tobačnem muzeju.
Antea Arizanović je zaključila magistrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Beogradu. Svoja dela je do sedaj predstavila že v Parizu, Beogradu in Bukarešti. Razstavo I (Be)eat, Anorexia bo odprla Urška Jerman, otvoritev pa bo popestrila Helena Blagne, v imitaciji Mete Erženičnik.
V nizu fotografij oziroma performansov v fotografskem mediju I (Be)eat, Anorexia avtorica kaže, da subjekt ni neka harmonična celota in da kakršna koli celovita, stabilna ženska identiteta sploh ni mogoča. Avtorica razkrinkava disciplinarni projekt ženskosti kot nikoli dokončan in vedno spodletel projekt, saj je skoraj vsaki ženski usojeno, da ji bo na neki točki »spodletelo«. Trenutek, ki se najprej zdi kot osebna zmaga, se v naslednjem hipu izkaže kot poraz. Na potencialno usodnost te »spodletelosti« kaže ritmično gibanje, ki ga izrisujejo sklenjene roke. Le-ta ponazarja utrip srca, ki je pri motnjah prehranjevanja pogosto na meji med življenjem in smrtjo. Vprašanje pa ostaja, ali sta ženski na fotografijah Antee Arizanović uporna subjekta, ki odsevata upor pričakovanim normam o videzu, ali krotki, pokorni telesi, ki izražata »spodletelost« pretirane želje po izpolnjevanju družbenih pričakovanj in norm. (povzeto po recenziji Urške Jurman)