Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
17. 3. 2008,
13.15

Osveženo pred

8 let, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Ponedeljek, 17. 3. 2008, 13.15

8 let, 4 mesece

Vizualna umetnica Antea Arizanović o diskurzu telesnega

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
V sredo, 19. marca 2008, ob 19. uri bo v Tobačnem muzeju otvoritev razstave I (Be)eat, Anorexia, na kateri se bo predstavila vizualna umetnica Antea Arizanović.

Z razstavo, ki opozarja na prevladujoči diskurz telesnega, se nadaljuje letošnji cikel razstav v Tobačnem muzeju.

Antea Arizanović je zaključila magistrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Beogradu. Svoja dela je do sedaj predstavila že v Parizu, Beogradu in Bukarešti. Razstavo I (Be)eat, Anorexia bo odprla Urška Jerman, otvoritev pa bo popestrila Helena Blagne, v imitaciji Mete Erženičnik.

I (Be)eat, Anorexia Na razstavi I (Be)eat, Anorexia centralna fotografska podoba stiliziranih žensk pred vojaško kamuflažnim vzorcem v ozadju uprizarja borbo številnih posameznic med »preveč« in »premalo«, med »preobilnostjo« in »izstradanostjo«. Prevladujoči diskurz telesnega na eni strani pripisuje debelim ljudem »lenobo« oziroma »pomanjkanje volje in discipline«, na drugi strani pa anoreksična telesa govorijo o bolezenski razsežnosti »železne volje« in destruktivnosti nadziranja lastnega telesa. Obvladovanje lakote in stradanje paradoksno pomeni za anoreksične ženske osvoboditev in moč za življenje, saj je njihovo telo nekaj redkega, kar imajo popolnoma v oblasti in pod nadzorom.

V nizu fotografij oziroma performansov v fotografskem mediju I (Be)eat, Anorexia avtorica kaže, da subjekt ni neka harmonična celota in da kakršna koli celovita, stabilna ženska identiteta sploh ni mogoča. Avtorica razkrinkava disciplinarni projekt ženskosti kot nikoli dokončan in vedno spodletel projekt, saj je skoraj vsaki ženski usojeno, da ji bo na neki točki »spodletelo«. Trenutek, ki se najprej zdi kot osebna zmaga, se v naslednjem hipu izkaže kot poraz. Na potencialno usodnost te »spodletelosti« kaže ritmično gibanje, ki ga izrisujejo sklenjene roke. Le-ta ponazarja utrip srca, ki je pri motnjah prehranjevanja pogosto na meji med življenjem in smrtjo. Vprašanje pa ostaja, ali sta ženski na fotografijah Antee Arizanović uporna subjekta, ki odsevata upor pričakovanim normam o videzu, ali krotki, pokorni telesi, ki izražata »spodletelost« pretirane želje po izpolnjevanju družbenih pričakovanj in norm. (povzeto po recenziji Urške Jurman)

Tobačna Ljubljana v kulturi in umetnosti Tobačna Ljubljana podpira številne kulturne in umetnostne dogodke ter ustanove v mestu Ljubljana. Že vrsto let tesno sodeluje s Cankarjevim domom, še posebej kot podpornica Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala – LIFFe. Dolgoletno sodelovanje s Festivalom Ljubljana pa Tobačna Ljubljana uresničuje predvsem v okviru Ljubljanskega poletnega festivala in Virtualnega muzeja na Ljubljanskem gradu. Konec preteklega leta je Tobačna Ljubljana podprla tudi poseben umetnostni dogodek – festival Exodos.

Ne spreglejte