SiolNET. Trendi Svet znanih
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V skodelici kave je zgodovina vsega sveta

1

termometer

V knjigarni Modrijan je dišalo po kavi. O njej je govoril antropolog Božidar Jezernik, avtor knjige Kava: čarobni napoj.

Kulturna in ekonomska zgodovina kave je dolga in razburljiva. V različnih obdobjih je opravljala različne funkcije. Pred 500 leti je predstavljala povezovalni element skupnosti, ustvarjala je bratstva. Kot tako so videli kot nevarnost družnemu redu, državi.

Evropa je kavo spoznala prek Srednjega vzhoda, ob prvih stikih pa je povzročila nemalo čudenja, je o aromatični pijači v pogovoru z Mojco Mavec v knjigarni Modrijan pripovedoval antropolog Božidar Jezernik, avtor pred kratkim izdane knjige Kava: čarobni napoj.

Eksotična pijača je spodbujala domišljijo, pripisovali so ji različne pomene in tudi marsikateri zdravilni učinek – ženskam naj bi pomagala pri menstruaciji –, po drugi strani pa so jo krivili za neplodnost in impotenco moških. Valvasor, kot je omenil Jezernik, naj bi celo pisno izrazil svojo bojazen, da bodo Kranjci izumrli, ker pijejo toliko kave in čaja.

Kava kot afrodiziak

O odkritju kave obstajajo številne zgodbe. Te je Božidar Jezernik zapisal v knjigi, v živo pa je povedal eno od različic, ki jo je slišal na letu od New Yorka do Frankfurta.

Lastniki koz so opazovali kozla, ki se je s paše vračal nemiren, miru ni dal niti ponoči v hlevu. Začeli so ga opazovati in ugotovili so, da se pase ob neznani rastlini z nenavadnimi plodovi. Šlo je za kavo. Glede na učinke, ki so jih plodovi imeli na žival, so mu začeli pripisovati lastnosti afrodiziaka, čeprav se je pozneje ta značilnost v kulturni imaginaciji obrnila v svoje nasprotje.

Kava, napitek mislecev, pozneje meščanstva

Kava se je pri nas začela pojavljati v 17. stoletju, k nam je prišla iz Italije. Veljala je za eksotični napitek, prodajali pa so jo v lekarnah, a le na recept. Stoletje pozneje je dobila drug pomen, postala je napitek mislecev.

Industrijska revolucija je aromatično pijačo s cenovno dostopnostjo približala množicam. Zaradi dela v treh izmenah, še posebej zgodnje jutranjega in nočnega dela, je postala priljubljena med delavci, je zgodovino kave pri nas na kratko povzel Jezernik.

Kava je bila kar nekaj časa tudi simbol mestnega življenja, bila je gosposka pijača. Kranjci so jo posvojili veliko hitreje kot krompir. Na podeželju so morali dva dni hoditi na dnino, da so si lahko privoščili skodelico kave ali dve. Na vojaškem jedilniku pa se je znašla vsak dan, saj je zagotavljala budnost in pozornost.

Do 60. let prejšnjega stoletja so poživilo ponekod še vedno pili tako kot nekoč vino – vsi iz istega kozarca. Navada je bila, da si je kavo najprej privoščil gostitelj, ta pa je skodelico podal naprej prvemu na svoji levi. To je bilo obredno dejanje, s spremembo načina njenega uživanja se je tako izgubil tudi njen pomen pri povezovanju skupnosti, vzpostavljanju solidarnosti in tovarištva.

Vroča kot pekel

Črna, vroča in grenka, osnovne lastnosti kave vsebujejo značilnosti, ki so jih pripisovali krščanskem peklu. Vročemu prostoru, kjer je temno, izkušnja bivanja tam pa je grenka, je alegorijo napitka na krščanska verovanja povzel antropolog. Ravno zaradi tega je bil ob začetnih stikih s kavo zahodni krščanski svet do pijače skeptičen.

Nekateri so bili celo prepričani, da gre za satanski napoj in so zato zahtevali, da se njeno uživanje prepove. A papež Klemen VIII (1536–1605) je sklenil, da bo pijačo najprej preizkusil sam in podal mnenje. Všeč mu je bila in odločil se je, da napitek blagoslovi. Na tak način si je kava še vidneje utrla pot na Zahod.

Kava v številkah

Kava je že nekaj časa razširjena po vsem svetu, uživajo jo milijoni. Bila je tudi razlog za razvoj kavarniške kulture, ki se je najprej razširila po Balkanu, v Sarajevu, Beogradu, Istanbulu, Skopju … Pozneje so kavarne nastale tudi na Dunaju, v Benetkah in Londonu.

Za države proizvajalke, danes je prva med njimi Brazilija, je pomembna gospodarska panoga, od nje živijo številni. V Evropi je največ spijejo na severu Evrope, v svetovnem merilu pa v Ameriki. S popito skodelico kave porabimo 200 litrov vode – to je le eden od ekoloških vidikov pridelovanja in uživanja tega napitka.

V skodelici kave lahko vidimo zgodovino vsega sveta, je eden od sklepov obravnave aromatičnega napoja antropologa Jezernika. Skodelica poživila pripoveduje, da je bil svet pred industrijsko revolucijo in kapitalizmom drugačen, globalizirani kapitalizem je prinesel marsikatero spremembo.

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin