V mariborski Drami lutkovno-dramska premiera Kralj Matjaž

Za najmlajše gledalce pripravljajo lutkovno-dramsko predstavo Kralj Matjaž režiserke in oblikovalke likovne zasnove Brede Varl. Besedilo je po slovenskih ljudskih motivih napisala Katarina Klančnik Kocutar. "Simbioza dramskega in lutkovnega gledališča je zelo uspela" Predstava je nastala v koprodukciji Drame SNG Maribor in Lutkovnega gledališča Maribor. Po petkovi premieri predstave Vihar bo to druga letošnja koprodukcijska predstava v Drami. "Takšno sodelovanje prispeva k obogatitvi programa in odpira nove možnosti izražanja," je na novinarski konferenci dejal umetniški vodja Drame Vili Ravnjak, ki je po ogledu zadnje vaje prepričan, da je simbioza dramskega in lutkovnega gledališča zelo uspela.

Legenda o kralju Matjažu se je po ustnem izročilu od srednjega veka prenašala iz roda v rod v obliki pesmi in pripovedk. Lik dobrega kralja je nastal po ogrskem vladarju iz 15. stoletja Matiji Korvinu, njegova dela, pogum in ljubezen do Alenčice opevajo tudi druga, predvsem srednjeevropska izročila. Avtorica besedila Klančnik Kocutarjeva je izpostavila množico motivov, ki jih je pri dramatizaciji besedila skušala sestaviti v smiselno celoto, predvsem pa je želela ohraniti to, kar v zvezi s kraljem Matjažem poznajo slovenski otroci.

V predstavi, v kateri bodo uporabili lutke manekene in majhne lutke kot njihove dvojnike, bodo nastopili mariborski gledališčniki Mojca Simonič, Viktor Meglič in Ivica Knez ter tamkajšnji lutkarji Petra Caserman, Metka Jurc in Maksimiljan Dajčman. Lutke so vdelane v les, kar je glede na temo po mnenju oblikovalke likovne zasnove tudi pravilno rustikalno izbran material.

Lutkovna pripoved se začenja v Matjaževem otroštvu Lutkovna pripoved, ki jo dopolnjujejo pesmi Boštjana Narata, člana glasbene skupine Katalena, se začenja v Matjaževem otroštvu, ko mlad prestolonaslednik še ni močan in pogumen. Nadaljuje se v odrasli dobi, ko se Matjaž bori s Turki, poroči z Alenčico in jo, "slep od ljubezni", tudi izgubi, saj se ne odzove pravočasno na bližajočo se nevarnost.

Predstava se konča v skladu s slovenskim ljudskim izročilom z begom v goro Peco, kjer kralj Matjaž še danes čaka s svojo vojsko. Legenda pravi, da se bo zbudil, ko se bo njegova brada devetkrat ovila okrog kamnite mize v gorski votlini. Takrat se bodo v deželo vrnili zlati časi, na svetu pa bo zavladal mir.

Predstavo je režirala lutkarica, profesorica, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor Breda Varl, ki je magistrirala na praški akademiji na oddelku za alternativno in lutkovno gledališče. Na mariborski Pedagoški fakulteti predava o lutkovni plastiki, scenografiji, lutkovni kulturi in vizualnih komunikacijah, vodi pa tudi številne seminarje doma in v tujini.