Umrl priznan slovenski skladatelj Janez Gregorc

V sodobni slovenski glasbi pomeni Gregorčeva glasba posebno smer, ki zapolnjuje prostor med resno in zabavno glasbo. Njegove skladbe so igrali na vseh pomembnejših evropskih džezovskih festivalih.

Popolnih skladb pa ne bodo pozabili niti njegovi glasbeni kolegi. Slovenski džezovski bobnar Drago Gajo je za Planet Siol.net povedal, da smo v torek izgubili zadnjega od treh velikih skladateljev – ti so Bojan Adamič, Jože Privšek in Janez Gregorc. "Bili smo tesni sodelavci, z njim sem prijateljeval zadnjih 30 let in na to sem ponosen. Bil je pravi mojster harmonije, tako večjih kot manjših zasedb, filmske glasbe, džezovskih kompozicij."

Gajo pa je še dodal, da je bil Janez, kar zadeva glasbo, vedno perfekcionist: "Pri ustvarjanju smo se, da bi stvari naredili najbolje, kar jih je bilo mogoče narediti, vedno prijateljsko sprli. Na koncu je iz prepira vedno nastalo nekaj novega."

Gregorc je pisal predvsem instrumentalno glasbo, pri čemer ne gre le za džez, temveč tudi za drugačno obravnavanje klasičnih instrumentalnih zasedb, tako v harmonskih strukturah in instrumentaciji kot tudi v oblikah, piše na spletni strani Društva slovenskih skladateljev.

Od diplomanta do enega od slovenskih najboljših skladateljev

Iz glasbene kompozicije je na ljubljanski akademiji za glasbo leta 1963 diplomiral v razredu profesorja Lucijana Marije Škerjanca pri profesorju Blažu Arniču. Študij aranžiranja je nadaljeval v Bostonu na Berklee College of Music, kjer je dobil nagradno ameriško štipendijo. Pozneje je gostoval in snemal s številnimi evropskimi orkestri.

Bil je soustanovitelj, skladatelj in aranžer študentskega džezovskega orkestra Ad Hoc, deloval pa je tudi kot producent za džezovsko glasbo na RTV Slovenija. Predaval je na Inštitutu za jazz Akademije za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, bil profesor džez harmonije, aranžiranja in improvizacije na akademiji za glasbo v Ljubljani ter profesor na pedagoški akademiji v Mariboru.

Bil je tudi član številnih strokovnih komisij na mednarodnih glasbenih festivalih, ekspertne komisije za glasbo pri ministrstvu za kulturo in predsednik Društva slovenskih skladateljev.

Za svojo ustvarjalnost je prejel številne nagrade in priznanja

Ob podelitvi Kozinove nagrade leta 2008 so v obrazložitvi zapisali, da se je Gregorčev glasbeni jezik oblikoval v sinergiji med klasično in džezovsko tradicijo, postal enkraten v združevanju simfoničnega orkestra z big bandom ali z džezovskimi solisti. Vse to je še zaokrožil njegov izrazit smisel za gledališko in filmsko dogajanje, kar je postalo razvidno že z baletom Žica, pa pozneje z baletoma Perpetuum in Nori malar ter z antologijsko filmsko glasbo v filmih, kot sta Ko pride lev in Maškarada.

Vrhunska kakovost Gregorčevih del je bila nagrajena z nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado mesta Ljubljana in zlato areno filmskega festivala v Pulju.