Tom Ford: Ne zanima me slikanica brez čustev in duše

Ali je to vaš prvi in zadnji film? Kot nekakšen enkraten eksperiment? To je moj prvi in vsekakor ne zadnji film. Vedno sem imel rad film kot umetnost, vedno so me privlačile gibljive slike, zato sem že vrsto let razmišljal o tem koraku. Ko sem zapustil podjetje Gucci, sem potreboval nekaj časa za pravo zgodbo in film je zdaj tu. Zaključil sem ga pred dvema tednoma, zato je še malo prezgodaj govoriti o novih projektih, lahko pa potrdim, da bom spet stal za kamero. Rad bi posnel en film na dve do tri leta, hkrati pa bi se rad ukvarjal z modo.

Kaj lahko gledalci pričakujejo od filma? Vem, da me gledalci poznajo predvsem kot modnega oblikovalca in da so mnogi presenečeni nad odločitvijo, da vstopim v filmsko industrijo. Sprašujejo se, kaj mi je treba tega. Upam, da bo film vzbudil zanimanje in da bo mnoge presenetil s tem, kaj ponujam in kaj želim povedati.

Ali vas skrbi, da bo del občinstva film videlo kot gejevsko ljubezensko dramo? Ne skrbi me, naj vsak vidi, kar hoče. Zame je film tragična ljubezenska drama o človeku, ki je izgubil ljubezen svojega življenja, in povsem nepomembno je, da je George gej in da gre za homoseksualni par. To je zgodba o ljubezni, romanci, nezmožnosti soočanja s tragedijo in z izgubo ljubljene osebe. To je zgodba o vsakodnevnih stvareh, ki jih ne opazimo, dokler jih ne izgubimo, to pa se dogaja vsem, ne samo homoseksualcem.

Ali so v filmu avtobiografski elementi, kakšne vaše osebne izkušnje? Knjiga in tudi film sta polna avtobiografskih elementov avtorja romana, v scenariju, ki sem ga napisal, ni mojih avtobiografskih vtisov. Z istim partnerjem živim 23 let, lepo se imava in uživava življenje ter se ne soočava z nobeno življenjsko tragedijo. Če bi se moral opisati, bi verjetno rekel, da sem gej, ne vem, kaj bi drugega rekel, vendar to ni gejevski film, ampak človeška ljubezenska drama. Ne vem, mogoče sem slep, a jaz tako to doživljam.

Kaj je bilo za vas, kot filmskega debitanta, največji izziv? Mislim, da imata moda in film precej skupnih točk: morate imeti vizijo, sposobno ekipo obrtnikov okrog sebe, modno oblikovanje je presenetljivo zelo ekipno delo, svoji ekipi morate dati vso kreativno svobodo, hkrati pa jih morate voditi v določeno smer, če želite uresničiti svojo vizijo. Priznam, da sem v nekaterih trenutkih tudi dvomil vase, vendar ko vas obkrožajo izkušeni strokovnjaki za kamero in pred njo, dobite vso podporo.

Ali to pomeni, da sta film in moda podobni umetnosti? Ne bi tako rekel, vsekakor obstajajo bistvene razlike. Zame je moda ustvarjalna, vendar je v komercialnem smislu bolj podvržena avtorskemu pečatu in s tem tudi osebna, medtem ko je film drugačen izraz talenta in ustvarjalnosti. Ne trdim, da film ni komercialen izdelek, saj vsak režiser želi imeti svoje občinstvo in želi z njim komunicirati, je pa proces oseben in ekspresiven.

Film je zelo impresiven. Ali lahko rečemo, da ste na veliki ekran prenesli svojo modno estetiko in slog? Modo in film bi ločil kot dve dejavnosti, s katerima se ukvarjam, svojega ukvarjanja s filmom ne dojemam kot podaljšek modnega ustvarjanja. Rad slišim, da je film vizualno impresiven, vendar lepota in slog nimata vrednosti brez vsebine. Vizualna poetika, barve, stilske in oblikovalske rešitve, kostimi v filmu so v funkciji zgodbe, junakov in čustev. Nočem delati filma, ki bi bil le vizualno lep, ne zanima me samo slikanica brez čustev in duše.