Sto slovanskih romanov: Za začetek trije

Z začetkom zbirke Sto slovanskih romanov so slovenski pobudniki dokazali, da se stvari premikajo, urednik Mitja Čander je optimističen.

Slovanski narodi se med seboj bolje spoznajo

Osnovna ideja foruma je, da se slovanski narodi s pomočjo kulture med seboj bolje spoznajo. Ena takih poti je tudi literatura, zato je Društvo slovenskih pisateljev lani prevzelo izvedbo projekta Sto slovanskih romanov. Urednik zbirke Čander je na današnji novinarski predstavitvi dejal, da so sodelujoči pri projektu že na samem začetku postavili jasna pravila igre: odločili so se za žanr romana, ki naj ima datum nastanka v času po padcu Berlinskega zidu, pisatelji pa naj bi se uvrščali med še živeče avtorje. Slednja določba je po Čandrovi presoji malce nenavadna, zato se bo verjetno sčasoma spremenila.

Forum ni pred razpadom Predsednica uprave Foruma slovanskih kultur Milena Domjan je povedala, da je zbirka dokaz, da forum ni pred razpadom. V slovenskem prevodu so izšli romani Prvi drugi prihod ruskega avtorja Alekseja Slapovskega, Geograf je zapil globus še enega Rusa Alekseja Ivanova in Azbuka za neposlušne makedonskega predstavnika Venka Andonovskega. Po zagotovilih Domjanove se na forumu že resno dogovarjajo, da bodo novi romani izšli v Makedoniji, Rusiji, Bosni in Hercegovini, morda tudi na Slovaškem. Zbirka mora iti celovito naprej in ne sme obstati v Sloveniji, je povedala Domjanova.

Sto slovanskih romanov ima pred seboj lepo prihodnost

Njeno mnenje deli tudi Čander, ki je prepričan, da ima Sto slovanskih romanov pred seboj lepo prihodnost, Slovenija pa je s prvimi tremi deli podala zelo dober zgled. Čander je še opomnil, da se slovanski narodi tudi na literarnem področju med seboj preslabo poznajo, največkrat na slovansko produkcijo postanejo pozorni šele takrat, ko določena knjiga v prevodu izide na Zahodu.

Azbuka za neposlušne Prva mesto v novi zbirki zaseda Azbuka za neposlušne Venka Andonovskega. Prevajalka in avtorica spremne besede Namita Subiotto je opozorila, da je Andonovski eno vodilnih makedonskih pisateljskih imen. Roman je zgoščena zgodba, postavljena na koordinati dogajalnega časa in prostora, ki zrcalita dejanski zgodovinski utrinek - zadnje dni intenzivnega pripravljenega obdobja na moravsko misijo slovanskih prosvetiteljev, svetih bratov Cirila in Metoda.

Andonovski v romanu, tako prevajalka, stke samosvoj, privlačen mit o skrivnostnem rojstvu pisave, spočete z božanskim navdihom. Pisatelj, ki je te dni gost festivala Fabula, je povedal, da "ima obsesijo z azbuko" ter da ga fascinira rokopis - "roka je finalizacija duše".

Geograf je zapil globus

Roman Geograf je zapil globus Alekseja Ivanova je prevedla Lijana Dejak, verze je prepesnil Milan Jesih, spremno besedo pa je napisala Tatjana Dolgin. Kot je pojasnila Dejakova, je pisatelj svoj humoren prvenec umestil v čas perestrojke. V ospredju sta dva lika, učitelj geografije Služkin in učenec Gradusov. Učitelj se duhovno išče, žena ga prezira, zgodba pa se zaplete na šolskem izletu, ko se učitelj in njegovi učenci spustijo po uralski reki. Učitelj se med drugim zaljubi v svojo učenko.

Prvi drugi prihod Humorne trenutke premore tudi roman Slapovskega Prvi drugi prihod, ki ga je prevedel in mu spremno besedo napisal Drago Bajt. Ta je pojasnil, da je krovna tema romanesknega dela iskanje človekove identitete, dogajanje pa je osredotočeno na ponovni prihod Jezusa Kristusa. Avtor v 30-letnem Pjotru Salabonovu prikazuje novega Odrešenika, ki, tako prevajalec, konča slabo kot njegov predhodnik. Roman je mešanica žanrov, od fantazijske povesti do pustolovskega, erotičnega in detektivskega romana ter menipejske satire.

Čander si ni upal podati natančnih časovnik rokov, ki naj bi jim sledila zbirka, zato je tudi težko napovedati, kdaj bo le-ta dosegla številko 100, toda prvi koraki so opravljeni.