Slovenski krst Shakespearove tragedije Tit Andronik v Drami

Prelomna je bila uprizoritev Petra Brooka leta 1955, v slovenščini pa bo zgodba o rimskem vojskovodji prvič postavljena na odru ljubljanske Drame. Z režijo se je spoprijel Diego de Brea Z mladostno Shakespearovo tragedijo, ki je nastala kot parodija na dela drugega angleškega dramatika, Christopherja Marlowa, se je spoprijel režiser Diego de Brea. Premiera igre, ki jo je v skladu s sodobnimi prevajalskimi načeli v slovenski jezik nanovo - obstaja tudi stari, precej pomanjkljiv prevod Mateja Bora - prelil Srečko Fišer, bo na velikem odru Drame v soboto, 12. aprila, ob 20. uri. Gledališka praksa druge polovice XX. stoletja je Tita Andronika uveljavila kot enega bolj zanimivih in intrigantnih Shakespearovih tekstov in angleške renesanse. Po Brookovi različici z Laurenceom Olivierom v naslovni vlogi je bilo delo na evropskih odrih uprizorjeno še nekajkrat, posnete so bile tudi filmske priredbe, na Slovenskem pa bo to njegov krst.

Jernej Šugman v vlogi naslovnega junaka

Naslovnega junaka, rimskega plemiča in vojskovodjo v vojnah proti Gotom tolmači Jernej Šugman. V ostalih likih Rimljanov bodo nastopili Alojz Svete, Gorazd Logar, Andrej Nahtigal, Saša Tabaković, Zvone Hribar, Katja Levstik, kot gosti pa Filip Juroš, Val Manfreda Vidrih, Marko Plantan, Pablo de Brea, Klemen Mauhler. V vlogo Andronikove hčere Lavinije bo zaradi poškodbe Saše Mihelčič vskočila Helena Peršuh, so povedali na današnji predstavitvi sobotne premiere.

Pavčkova kot kraljica Gotov Tamora, kraljica Gotov in nato rimska cesarica Bo zaživela v interpretaciji Saše Pavček, v likih ostalih Gotov, "barbarov", pa bodo nastopili Vojko Zidar, Valter Dragan, Rok Vihar in Janez Škof. Glasbo je napisal Aldo Kumar, lektorsko za odrski govor skrbi Tatjana Stanič.

Sodobnost skozi klasično besedilo Tit Andronik ponuja možnost branja sodobnosti, ultimativno zaznamovane z nasiljem, skozi klasično besedilo. Po besedah ravnatelja in umetniškega vodje Drame Janeza Pipana se bo uprizoritev ob Hiengovem Osvajalcu v letošnjem repertoarju konceptualno navezala na raziskovanje nasilja in zla.

Srečko Fišer je naštel osnovne parametre prevoda: prevod je današnje besedilo, verz je eminentna kvaliteta izvirnika in mora biti ohranjen, preinterpretacija ob tem, da prevod ni preprosta prestavitev, mora upoštevati besedilo v celoti. Med temi osnovami poteka "misija nemogoče" oziroma prepesnjevanje, je povedal Fišer.

Tragedija odpira novodobno percepcijo za problematiko etike Tita po besedah dramaturga predstave Tomaža Toporišiča lahko ugledamo tudi v negotovem času sedanjosti. Tragedija s svojim vratolomnim strojem maščevanja in krutosti lahko predstavlja točko, ki novodobno percepcijo odpira za problematiko etike in oslabljenega subjekta v vsej njegovi protislovnosti.

Na predstavitvi pa je Toporišič med drugim izpostavil potrebo po zelo natančnem branju drame, ki se ji velja približati "brez nanosa zgodovine". "Skozi anatomsko branje se izpostavlja neka zelo intimna drama protagonistov," je ugotovil.

Drama ponuja ogromno različnih možnosti branja

Režiser in obenem scenograf De Brea je dejal, da drama, napisana leta 1593, takoj po Richardu III, ponuja ogromno različnih možnosti branja, sam se je odločil tekst predstaviti kot družinsko dramo in poudarek dati na intimizem, umeščen v konec Rima.

Kako gon po preživetju pripeljati na oder? Ključno je bilo po njegovem vprašanje, kako gon po preživetju, svet, ki je izropan vseh vrednot, boga - pripeljati na oder, da bi gledalec verjel, ne da bi pri tem padli v pasti teksta - v sentiment. Kako torej "zares" zaigrati izgubo smisla, grozo, in prehod v sanje, delirij, neresničnost, halucinacije, popolno osamitev, nemara celo blaznost.

Leo Kulaš je pojasnil, da se je pri snovanju kostumov naslonil na sivo-črno-belo barvno skalo, stilsko pa na vse, kar kaže na logiko diktature - Napoleona, fašizem, stari Rim. Igra je sama po sebi "močna", zato se ni odločil za klasično opravo starega Rima.