Slovenski impresionisti združeni v monografiji Beti Žerovc

Glavni protagonisti 263 strani obsežne monografije so znani predstavniki impresionističnega slikarstva Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen, ki jih znajo našteti že osnovnošolci zadnje triade. Da Slovenci do umetnostnega fenomena, ki ga imenujemo slovenski impresionizem, čutimo posebno naklonjenost, je avtorica knjige, umetnostna zgodovinarka, Beti Žerovc zapisala že v uvodu monografije. In da je ta naklonjenost precej razumljiva, saj so nam umetniki, ki jih združujemo pod tem imenom ustvarili prepoznavno in kakovostno likovno produkcijo, poleg tega pa so ključno prispevali h kulturnemu opredeljevanju Slovencev kot samostojne narodne skupnosti.

Da bi ljudje knjigo radi gledali in brali Žerovčeva je pri pisanju knjige sledila dvema temeljnima ciljema, da bi ljudje knjigo radi gledali in brali, v mislih pa je, kot je povedala na današnji novinarski konferenci ob izidu knjige, imela gimnazijskega maturanta, ki si mora prebrati tudi nekaj na temo slovenskega impresionizma. "Skušala sem podati tekočo zgodbo," je povedala in s tem ovrgla tudi bojazen, da gre za elitistični literarni produkt.

Ker knjigo bogati skoraj 200 reproduciranih umetniških del in dokumentarnih fotografij slovenskih in tujih avtorjev, po katerih so se naši zgledovali, si jo bralci lahko le ogledujejo in se o umetnikih podučijo prek biografij, ki so dodane na koncu, ali pa se pregrizejo tudi skozi bolj "naporno" strokovno besedilo. Gradivo prihaja iz številnih domačih in tujih galerij, pa tudi zasebnih in s tem redkokdaj videnih zbirk, kot tudi podjetij in institucij. Zgolj kot zanimivost: v prostorih državnega zbora visi delo Matije Jame Krajina, na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenija pa Jakopičevo delo Katastrofa.

Pisanje o slovenskem impresionizmu ni nikakršna "kunšt" Avtorica Beti Žerovc, ki se ukvarja prvenstveno z raziskovanjem vizualne umetnosti in umetnostnega sistema v zadnjem stoletju in pol, je skromno izjavila, da pisanje o slovenskem impresionizmu ni nikakršna "kunšt", saj je za četverico najbolj znanih slovenskih impresionistov ostalo ogromno dediščine. Jakopič je recimo shranjeval vse mogoče, obsežna je tudi njegova korespondenca, za njim in Sternenom pa so se ohranile tudi številne knjige in revije. "Nič ne izumljamo na novo, saj s črpanjem iz pisem zvemo vse, od tega, kaj so počeli, kdo je bil njihov vzornik, katere razstave so obiskovali …" je še povedala Žerovčeva.

"Knjiga je en sam bralski užitek" Knjigo je uredil Tine Logar, ki je monografijo, ki je nastajalo več let, ocenil kot eno najpomembnejših knjižnih dosežkov letošnjega leta. Recenziji Tomislava Vignjevića in Martine Volk je strnil v sintagmo, da je knjiga en sam bralski užitek. V njej je veliko novih pogledov na znano materijo, pisana pa je tako za umetnostne zgodovinarja kot tudi za laičnega bralca. Logar je prepričan, da bi si knjiga zaslužila tudi prevod v angleščino in si jo zlahka predstavlja kot izvrstno protokolarno darilo.

Biografije umetnikov je zbrala in uredila Nataša Kovačič, opremila in tehnično uredila Suzana Duhovnik, fotografije pa je tehnično uredil Lucijan Velikonja.