"Slovenci potrebujemo svetovno uveljavljenega literata!"

Človeka, ki ga poznajo mnogi, saj veliko piše za otroke, mladino in tudi za starejše generacije. Feri Lainšček je postal najbolj znan z romanom Petelinji zajtrk, po katerem je bil posnet tudi zelo odmeven film,ki ga je režiral Marko Naberšnik. Je zdajšnji trenutek gospodarske krize, krize morale in vrednost naklonjen knjigi in ne nazadnje avtorjem? Vsekakor je dejstvo, da je knjiga še vedno tisti nosilec sporočila, ki prihaja do najširšega kroga ljudi, da lahko ljudje, množice, če hočete, pridejo do vsebin. Dejstvo pa je tudi, da se v času, ki ga živimo, vse bolj pojavljajo novi nosilci sporočila, v to polje vstopajo novi mediji, od elektronske knjige pa do zvočne knjige, skratka vsega tistega, kar je prinesel internet. Jaz na vse skupaj gledam v nekakšni celovitosti, kompleksnosti. Mi smo še vedno pri tej klasični, tiskani knjigi, v mislih in seveda v zavesti. Pa so mlade in najmlajše generacije, ki prihajajo, odprte do klasične tiskane knjige in njenih posebnosti, ali tudi pri nas počasi, a zanesljivo e-knjiga izpodriva klasično knjigo? Moje stališče je, da je treba iti v korak s časom. Zato generacije, ki prihajajo, vstopajo v to polje novih medijev, novih nosilcev. Bistvo pa je vsekakor drugje … Kje? Ljudje zelo potrebujejo vsebino, zelo potrebujejo »lepo«. Na eni strani potrebujejo občutek lepega, na drugi strani pa razmislek o smislu. Tudi mladi še vedno potrebujejo to vsebino. Samo pot do vsebine je pač malce drugačna, sodobnejša … Sam sodim med tiste, ki jih vonj po papirju in svežem tiskarskem črnilu privablja in pomirja.

Ali so v Sloveniji tisti, ki so odgovorni za popularizacijo knjige, klasične ali drugačne, v zadnjih letih naredili dovolj, da bi pritegnili čim več mladih, da bi bralne navade približali kar najširšemu krogu mladih?

To je zimzeleno vprašanje. Vedno imam občutek, da tovrstnih prizadevanj nikoli ni dovolj, da tudi država ni opravila domače naloge. Na drugi strani pa se seveda ponuja tudi vprašanje, ali so dovolj storili založniki pa konec koncev tudi avtorji? Vsekakor zaostajamo za razvitejšimi. Pa ne samo z e-knjigo, tudi z zvočno knjigo, ko si posameznik lahko zvočno knjigo naloži na predvajalnik in uživa.

Pri nas smo torej na tem področju na začetku, ampak zakaj?

Pri e-knjigi vidim težavo, ker gre za geografsko zelo omejen, majhen prostor, slovenski jezik … Tržno seveda ni zanimiv, zato so to še otroške bolezni. Pri zvočni knjigi pri nas, ki jo je razvijala Mladinska knjiga na zelo zelo zoženem segmentu, pa tudi nismo prišli daleč, žal …Verjamem, da pri nas velika večina še vedno prisega na klasično knjigo.

Kaj lahko pričakujemo od projekta Ljubljana – svetovna prestolnica knjige?

Vsekakor je nek fokus usmerjenosti na Ljubljano in s tem celotno Slovenijo izjemno pomemben in dobrodošel. Pri ljudeh dviga zavest, da je to navsezadnje pomembno. V projektu sodelujem tudi sam, na nekaterih prireditvah. Kot avtor v tem projektu ne vidim priložnosti, saj literatura na tak kolektivni način nikakor ne deluje. Če si postavimo vprašanje, ali bo projekt slovenske avtorje bolj uveljavil v svetu, potem je odgovor preprost: nič bistvenega se ne bo zgodilo! Še vedno bomo v tej globalni zavesti literati iz nekdanjega vzhodnega bloka oziroma slovanski pisatelji. Za promocijo bi več pomenil svetovno znan in uveljavljen slovenski pisatelj ali pesnik. Ampak to ni cilj projekta, koristi so drugje … Konec koncev gre zlasti za to, da knjiga pride tudi do tistih ljudi, ki jim knjiga ni vsakodnevni sopotnik.