Rupnikov mozaik v Fatimi

Rupnikovi mozaiki krasijo številne sakralne objekte v Evropi. Med pomembnejšimi so zagotovo mozaična dela v Vatikanu, Lurdu in Fatimi. V slednjem se je avtor izkazal z mogočnim oltarnim mozaikom in se v slogu tega dela še najbolje približal bizantinskemu umetnostnemu kanonu. Zravnano apsido krasi kar 500 kvadratnih metrov velik mozaik s pozlato. Mozaik, ki so ga postavili leta 2007, je nastajal v Rupnikovem ateljeju Centro Aletti v Rimu.

Bizantinska umetnost se je razvila sočasno z delitvijo rimskega cesarstva na vzhodu. Geografsko je prek Grčije, vzhodnega Sredozemlja in Balkanskega polotoka svoje sledi pustila tudi v Italiji. Med slavnejšimi mozaiki Bizanca na zahodu ne moremo mimo ravenske umetnosti, kjer se v stroki izpostavlja predvsem Mavzolej Gale Placidije. Poleg mozaične okrasitve Markove cerkve v Benetkah je nam najbližja poreška Eufrazijeva bazilika z dobro ohranjenimi bizantinskimi mozaiki.

Prvi in zadnji, začetek in konec

Velika zlata podoba je gledalcu postavljena na ogled v četrti največji cerkvi na svetu, v portugalski Fatimi. Pred mozaikom visi veliko razpelo, za njim pa je v mozaiku upodobljeno jagnje ob prestolu. Pod njim Kristusa označujeta označevalca Alfa in Omega, začetek in konec, prvi in zadnji. Na obeh straneh križanega sta figuralni skupini angelov in svetnikov. Na desni strani lahko z atributi prepoznamo Janeza Krstnika, na levi pa Marijo v belem oblačilu. Marijo spremljata pastirja, ki opozarjata na dogodek njenega prikazovanja iz leta 1917 na Portugalskem. Fatima se tako postavlja ob bok številnim romarskim središčem, ki pričajo o Marijinem prikazovanju. Velik romarski trg v kraju zaključuje monumentalna modernistična arhitektura grškega arhitekta Alexandrosa Tobazisa.

Celotno mozaično površino gradijo zlati odtenki v kombinaciji s pastelnimi zemeljskimi odtenki. Zlata barva ločuje zemeljski svet od nebesnega. V to enovito barvno ploskev, ki predstavlja nebeško kraljestvo, se kot srp trikrat zarežejo rdeči trakovi. Sploščen prostor se na tem mestu prekine in iluzionistično poglobi.

Stiliziran in ploskovit ornament

Figure so neme, mirne in sloke ter se ikonografsko navezujejo na pravoslavno izročilo. Formalna gradnja je usmerjena v simbolno pripoved, ki je izražena v tisočerih majhnih pravokotnikih, ki v svetlobi migetajo in poudarjajo metafizično transcendentalnost prostora. Mozaično umetnost je treba gledati z distance, saj se le tako lahko podoba izriše v smislu in pomenu. Abstrakten pogled od blizu pa je prav tako vreden razmisleka in vpogled v logiko zlaganja mozaične podobe. Cenjena umetniška zvrst, ki se razpenja med slikarstvom in kiparstvom v službi arhitekture, tako po več tisočletjih še vedno uživa svoj ugled v umetnosti in pri naročnikih.

Del Rupnikovega odličnega dela in razglede portugalskega romarskega središča vam ponujamo na ogled v fotogaleriji.