Robert Peskar: Zaščita včasih le osnova za počasno odmiranje kulturne dediščine

Robert Peskar, v.d. generalnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), je v pogovoru na temo ohranjanja arhitekturne dediščine na Slovenskem odgovoril na vprašanje, kaj meni o teži soglasij spomeniškovarstvene stroke k obnovam in prenovam: "Po naših izkušnjah pomeni pravna zaščita kulturne dediščine v večini primerov preprečitev nedovoljenih posegov in regulira izvedbo obnovitvenih del. V nekaterih primerih pa zaradi različnih interesov in končno tudi razlik v konceptu razmišljanja in različnih značajskih izhodišč družbenih in gospodarskih zakonitosti pomeni le osnovo za počasno odmiranje kulturne dediščine." Kompromisi so tista pot, ki je bila doslej edina uspešna Takšen primer je po njegovih besedah Cukrarna v Ljubljani, sicer pa je, kot pravi, ravnotežja na tem področju težko iskati, vsekakor pa so kompromisi tista pot, ki je bila doslej edina uspešna. Kot enega zadnjih primerov kompromisnih rešitev je Peskar izpostavil obnovo hotela Palace v Portorožu in dodal: "Po naših izkušnjah so uspešne le tiste obnove, ki jih podpira stroka, lastnik in država ali namesto nje lokalna skupnost."

Spornost projektov Ob nedavnih dogodkih, povezanih z obnovo Plečnikovega stadiona za Bežigradom, Peskar pravi, da je vsak projekt, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, v fazi usklajevanj pred izdajo le-tega sporen enkrat za enega, enkrat za drugega, pogosto zaradi zakonskih določil, včasih pa iz osebnih razlogov sogovornikov.

Kot je pojasnil, je bil ZVKDS v primeru idejnega projekta obnove stadiona med prvimi, ki je začel usklajevanja z investitorjem, zato je jasno, da bodo tisti, ki bodo prišli na vrsto za njim, našli verjetno še kakšen kočljiv moment, s katerim se ne bodo strinjali in bodo iskali različne pravne ter druge poti, da ga odpravijo.

Okoliški prebivalci stadiona se bojijo slabše kvalitete življenja To se je po njegovih besedah zgodilo tudi v primeru stadiona, saj se okoliški prebivalci bojijo, da bo kvaliteta njihovega življenja v tem prostoru z izvedbo projekta slabša in skušajo to po pravni poti preprečiti. Pri tem navajajo neusklajenost projekta z izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji julija 2007, ministrstvo za kulturo pa še neskladje z zakonom o gradnji objektov.

Vendar pa so bili, je opozoril Peskar, pogoji sicer neformalno dopolnjeni v obliki komisijskih zapisnikov, najprej s strani komisije za usklajevanje arhitekturnih, urbanističnih in umetnostnozgodovinskih dejavnikov pri mestni občini Ljubljana in pozneje še s strani posebne komisije pri ZVKDS, ki je maja 2008 potrdila, da je idejni projekt usklajen z dopolnjenimi izhodišči za obnovo.

Pri tem je opozorila le na manjše pomanjkljivosti, ki pa so bile po Peskarjevih besedah še istega dne odpravljene. Izjema je, tako Peskar, zasnova velikega stolpa v jugozahodnem delu sklopa, ki ni usklajena s prostorskimi akti.

Glede neskladja z zakonom o graditvi objektov, ki ne predvideva soglasja na idejni projekt, pa je v izreku soglasja ZVKDS jasno zapisano, da to soglasje ne nadomešča soglasja na PGD dokumentacijo, kar sicer zahteva zakon o graditvi objektov, je poudaril Peskar.

Dodal je, da je pri presoji idejne zasnove glede ustreznosti predlaganih posegov govorila v prid predvsem glavna okoliščina, da bodo le posegi v takšnem obsegu zagotavljali vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev dediščine. Komisija je tehtala, kaj bo Plečnikova dediščina izgubila in kaj z izvedbo pridobila ter prišla do zaključka, da bo z izvedbo projekta celotna Plečnikova zapuščina v Ljubljani nedvomno več pridobila, je poudaril Peskar.

"Seveda smo si na ZVKDS želeli, da bi bil celoten objekt zgolj konserviran in restavriran po strogih strokovnih načelih in da bi celoten kompleks obsegal le tisto, kar je Plečnik zgradil in da bi opravljal svojo prvotno funkcijo oziroma da bi bil namenjen zgolj rekreaciji Ljubljančanov, vendar je žal to danes skorajda enako želji, da bi v svetu ne bilo več vojn, lakote in revščine," je pojasnil Peskar.

Na vprašanje, kateri so tisti elementi stadiona za Bežigradom, ki bi jih bilo po merilih spomeniškovarstvene stroke dosledno potrebno zaščititi, je Peskar odgovoril, da so to predvsem osnovna oblika stadiona, velika tribuna na zahodu, arkadno poslopje na vzhodu, steber z vetrnico in večji del zidu, pri čemer pa je možno slednjega po potrebi rekonstruirati z v večji meri originalnim materialom - opeko in kamnom - ter betonskimi elementi, ki bi bili izdelani po enaki tehnologiji kot original, kar velja tudi za oba mala paviljona na južni in severni strani.

Sicer pa bo, kot je pojasnil, gotovo potrebno idejni projekt za obnovo stadiona pred izdajo končnega kulturnovarstvenega soglasja na PGD dokumentacijo dodatno predelati, saj ga bo potrebno prilagoditi tudi drugim zahtevam, predvsem urbanističnim in zahtevam drugih soglasodajalcev.

Poleg tega je ZVKDS na zadnjo vlogo investitorja, ki je zaradi razveljavitve kulturnovarstvenega soglasja na idejni projekt zaprosil za dopolnitev kulturnovarstvenih pogojev, že odgovoril in kulturnovarstvene pogoje dopolnil, je povedal Peskar. Kot je pojasnil, so pri tem poudarili, da obnova in revitalizacija Plečnikovega stadiona ne sme negativno vplivati na kvaliteto življenja stanovalcev sosednjih stavb.

"Nadaljnje odločitve so seveda v pristojnosti ZVKDS kot prvostopenjskega organa, kot drugostopenjski organ pa nastopa ministrstvo za kulturo, ki seveda lahko kasneje v skladu z zakonskimi določili razveljavi vse naše odločbe," je pojasnil Peskar.

Učinkovitost novega zakona bo mogoče izmeriti šele po nekaj letih Na vprašanje, ali je novi, letos sprejeti zakon o kulturni dediščini, strožji in učinkovitejši od prejšnjega ter ali so v njem mehanizmi, s katerimi je mogoče strožje prijeti lastnike spomeniško zaščitenih objektov, pa je Peskar odgovoril, da bo učinkovitost novega zakona mogoče izmeriti šele po nekaj letih, enako pa velja tudi za njegove mehanizme.

Veliko težav pri varovanju kulturne dediščine brez statusa kulturnega spomenika Sicer pa, kot pravi, spomeniškovarstvena stroka trenutno opaža, da bo veliko težav pri varovanju kulturne dediščine, ki nima statusa kulturnega spomenika, saj se varuje zgolj skozi prostorske akte in pa pri zagotavljanju kvalitete izvedbe nekaterih raziskav, zlasti predhodnih arheoloških raziskav, ki so sedaj na trgu in naročniki izvajalce že iščejo z javnimi razpisi, pri čemer je kriterij za izbor najnižja cena.

"Ker praviloma naročnikov ne zanima kvaliteta izvedbe, končno so arheološki predmeti last države, je interes lastnikov zgolj najnižji strošek in najhitrejša izvedba. To pa že v osnovi niža kvaliteto. Če k temu dodamo še interes zasebnih izvajalcev, to je seveda zaslužek, potem dobimo pogoje, ki so kot ustvarjeni za dampinške ponudbe in hitro izvedbo z nepopolnimi postopki dokumentiranja, s katerimi se poveča zaslužek," je pojasnil Peskar.

"To lahko preprečuje le ZVKDS z nadzorom, ki ga mora sicer plačati država, vendar lahko to zagotavlja le z velikim številom zaposlenih, ki pa jih ZVKDS ne premore. Tudi sistema licenc in koncesij za izvajalce ni, tako da bo na tem področju potrebno nedvomno marsikaj dopolniti oziroma izboljšati," je povedal Peskar.

V osnutku novega zakona je sicer bilo nekaj prvin, ki bi po Peskarjevem prepričanju lahko zagotavljale boljše varovanje kulturne dediščine, a so kasneje izpadle. To so denimo davčne olajšave za lastnike kulturne dediščine, oblikovanje različnih virov finančnih pomoči za obnove in restavratorska dela in še bi lahko našteval.

Konservatorjem se po njegovih besedah sicer zdi pomembno, da bi bilo več poudarka na raziskavah in na promociji kulturne dediščine, ki je osnova za dviganje zavesti o pomenu kulturne dediščine. Poleg tega bi morala država podpirati projekte, s katerimi bi vzorčno prenavljali objekte kulturne dediščine in s tem širili perspektive možnosti, ki jih dediščina nudi v širšem gospodarskem smislu, je svojo misel sklenil Robert Peskar.