Razstava v spomin Alojziju Šuštarju

Razstava naj bo "hvaležen spomin in živo sporočilo velikega moža, kristjana in škofa, ki je vedno želel božjo voljo spolnjevati", je ob otvoritvi dejal ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran.

"Božjo voljo spolnjevati" Razstava nosi naslov "Božjo voljo spolnjevati", kar je bil po besedah avtorja razstave Franceta Martina Dolinarja Šuštarjev življenjski program. Isto geslo si je namreč pokojni nadškof izbral za svoje geslo v škofovski službi in ga kasneje nenehno preverjal v luči besed apostola Janeza: "Otročiči moji, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici". Po mnenju avtorja razstave je v teh besedah zajeta vsa skrivnost nadškofove popolne predanosti bogu in sočloveku.

Dolinar: Šuštar je vedno gradil mostove medsebojnega sožitja

Kot je poudaril Dolinar, se z razstavo želijo "spoštljivo pokloniti prijatelju, sodelavcu, učitelju, duhovniku, najvišjemu pastirju ljubljanske nadškofije, pokončnemu človeku in zavednemu Slovencu." Po njegovem mnenju je Šuštar v slovensko cerkev vnesel novo dimenzijo pluralnosti evropske demokracije. "Bil je človek, ki ni podiral, ampak vedno gradil mostove medsebojnega sožitja in zaupanja, človek dialoga, ki je znal pozorno prisluhniti argumentom drugače mislečih ter jim potrpežljivo in nevsiljivo pojasnjevati svoja stališča," je dejal Dolinar.

Dolinar: Neprecenljiv je tudi Šuštarjev prispevek pri osamosvojitvi Slovenije

Med Šuštarjevimi prepričanji je Dolinar izpostavil tudi to, da je bil človek, ki je "iskreno verjel v možnost sprave v slovenskem narodu". Prav tako je opozoril, da se je Šuštar odločno zavzel za pravico slovenskega naroda do lastne države. "Njegov delež pri končanju vojaškega konflikta med Jugoslovansko ljudsko armado in branilci suverenosti Republike Slovenije ter mednarodnem priznanju Slovenije je neprecenljiv," je dejal.

Življenje v štirih sklopih

Obiskovalci razstave osebnost nadškofa Šuštarja spoznavajo s pomočjo razstavljenih slik, dokumentov in osebnih predmetov. Razstava je razdeljena na štiri sklope, ki sledijo nadškofovi življenjski poti.

Prvi zajema obdobje od njegovega otroštva, študija v Ljubljani in Rimu, njegovega bivanja v Švici do vrnitve v domovino. Drugi sklop ga predstavlja kot ljubljanskega nadškofa in metropolita, tretji v povezavi z rojstnim Trebnjem, četrti sklop pa predstavi zadnje obdobje njegovega življenja, ko se je odpovedal nadškofiji in se umaknil v Zavod sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani.

Obiskovalce razstave sta nagovorila tudi župan občine Trebnje Alojzij Kastelic ter njegov sokrajan in pobudnik razstave Marjan Zupančič, otvoritev pa so popestrile pevke vokalne skupine Raglje iz Trebnjega. Razstava je bila prvič predstavljena letos v Trebnjem in bo v prihodnje obiskala številne kraje po Sloveniji.