Ramovš: Seviqc Brežice se je stilsko ujel

Na gradu Turjak sta občinstvo navduševala mlada nemška umetnika Mechthild Karkow in Vincent Bernhardt ter zaokrožila letošnji festival Seviqc Brežice, ki se je z več spremljajočimi dogodki še bolj utrdil v evropskem prostoru. 50 koncertov in forum REMA V Sloveniji, v sosednji Italiji in na Hrvaškem se je zvrstilo več kot 50 koncertov, celotni projekt pa je tokrat obogatil še forum mednarodnega združenja REMA, ki povezuje vse evropske festivale stare glasbe. Ustanovili so tudi razvojno konferenco, katere osnovni cilj je utrjevanje in razvijanje povezav med kulturo in turizmom. Ramovš: Festival je uspel bolj, kot si je predstavljal Direktor in umetniški vodja festivala Seviqc Brežice Klemen Ramovš je povedal, da je letošnji festival v celoti uspel, morda celo bolj, kot si je predstavljal. Stilsko se je ujel, bil je dobro razporejen po najlepših historičnih lokacijah v Sloveniji, občinstva je bilo še več kot lani in tudi finančno naj bi ga pokrili, pravi Ramovš.

Vrednost celotnega projekta je 700.000 evrov Organizatorjem je z večjim številom koncertov uspelo doseči tudi visoko dodano vrednost, saj so z zvezami, ki jih imajo, projekt bistveno pocenili. Letošnji festival je, denimo, za honorarje namenil 132.000 evrov, vrednost celotnega projekta pa se bo približala znesku 700.000 evrov.

Festival je letos še pridobil na ugledu Zlasti tuji glasbeni strokovnjaki mu pripisujejo visoko mesto na evropski glasbeni sceni; belgijski kolegi so, denimo, Ramovšu zagotavljali, da je Seviqc Brežice eden najboljših in največjih festivalov v Evropi. Francoski kolegi so mu zatrjevali, da je lahko ponosen, ker je v vsega dvanajstih letih uspel izpeljati tako uspešen in ugleden projekt.

"Nimamo se česa sramovati" Tudi odzivi predsednika, podpredsednika in mnogih članov REME potrjujejo, kako stroka ceni in upošteva prizadevanja organizatorjev brežiškega festivala. "Na mednarodni sceni ima svojo mesto in ničesar se nimamo sramovati." Tudi zato, pravi Ramovš, bo vsako leto lažje oblikovati festivalski program.

Vrhunci letošnjega festivala Že letošnji je imel nekaj vrhuncev. Tak je bil otvoritveni koncert francoskega ansambla Le concert de l'hostel dieu, ki je na novo odkril Pergolesijevo Stabat Mater, sestav Musica Cubicularis je predstavil staro sakralno glasbo in brežiški festival zastopal v Italiji, tudi na odprtju festivala v Pisi, ruski ansambel solistov Katarine Velike je navdušil z njihovo baročno glasbo, izkazal se je Hrvaški baročni ansambel s kar štirimi koncerti.

Občinstvo se prevzeli mladi kubanski glasbeniki Ansambla Ars Longa, ki so špansko in portugalsko glasbo pomešali z avtohtonimi indijanskimi in afriškimi koreninami. Prihodnje leto jih bodo po Ramovševih napovedih spet povabili, saj vadijo baročno opero, ki naj bi jo odkrili v nekem bolivijskem misijonu. Odlični mladi umetniki so sestavljali kvartet flavt Alba novella, ob nastopu ansambla Compagnie outre mesure pa so glasbeniki s historičnim plesom razvneli in pritegnili tudi poslušalce.

Seveda ne gre pozabiti domačega deleža, predvsem nastop Komornega zbora RTV Slovenija, ki je osvetlil Gallusa, pa španski sestav Hexacordo, ki je predstavil evropsko glasbo iz časa Primoža Trubarja. S tem se je letošnji festival oddolžil dvema velikima Slovencema. Pri tem po Ramovševih besedah ne gre pozabiti, da so se Gallusu posebej posvetili že pred leti, a so projekt zaradi neustrezne kulturne politike ustavili. Zdaj ga z RTV oživljajo in še veliko bo treba pregledati in postoriti.

Treba je puščati sledove Ne gre zato, da imaš nekaj na papirju, treba je puščati sledove, pravi Ramovš, da bo Gallus postal pomembna osebnost iz tega dela Evrope, primerno evalviran v strokovnih in drugih okoljih, tudi v razumevanju na področju splošne kulturne izobrazbe, torej da bo tudi povprečni Nizozemec, Anglež, Francoz ali Čeh vedel, kaj je Gallus.

Animacijski dogodki s številnimi delavnicami Sicer pa so letošnji festival uvajali animacijski dogodki na osnovni šoli Brežice s številnimi delavnicami in vključevanjem literature, glasbe, plesa, oblikovanja, animacije, filma in gledališča, s čimer so učencem pomagali približati staro glasbo. Po Ramovševih izkušnjah bo festivalski program podobno zastavljen tudi prihodnje leto. Z njim ne želijo le zadovoljevati kulturnih potreb v lokalnih okoljih, ampak s festivalskim programom še bolj prodreti v evropski prostor in Slovenijo umestiti na evropsko prizorišče.

Vsako leto se pojavljajo nova prizorišča Tudi zaradi tega bodo morale lokalne skupnosti že prihodnje leto bolj podpreti program, saj je bil doslej njihov delež zgolj 16-odstoten, kar po Ramovševih besedah pomeni, da so prireditelji pripeljali k njim 84 odstotkov denarja od drugod. Vsako leto sicer izpade kakšno prizorišče, letos denimo Novo mesto, zato pa se pojavljajo nova, letos Idrija, Velenje in grad Fužine v Ljubljani. Prihodnje leto bosta spet vsaj dve novi, morda na Gorenjskem.

Stalnica v programu

Gallus bo v programu stalnica, več bodo postorili na področju animacijskega programa s pritegnitvijo številnejših šol, v združenje REMA pa bodo vključili tudi Festival Radovljica, da bo znotraj nacionalnih krogov mogoče storiti še kaj več, napoveduje Ramovš.