Prva veleblagovnica v Ljubljani

Prvo veleblagovnico v Ljubljani je po secesijskih vzorih arhitektu Friedrichu Sigmundtu naročil ljubljanski trgovec Felix Urbanc. Grški arhitekt je blagovnico načrtoval po takratnih zgledih veleblagovnic v Parizu, Dunaju, Gradcu, Budimpešti, monumentalno stavbo pa je zaključil s portalom. Večnadstropno, poudarjeno vertikalo glavnega pročelja je "razbil" s polkrožnim nadstreškom iz stekla in kovanega železa, ki spominja na cvet, in s kipom na strehi. Na čelo stavbe je Sigmundt postavil neobaročni kip Merkurja, zavetnika trgovcev. Zanimivost secesijske arhitekture pa je tudi različna velikost in oblikovanost oken po nadstropjih. Višje, kot je nadstropje, manjše je okno. Tako so arhitekti stavbe optično višali. Fasada v secesijskem slogu kaže vpliv Dunaja.

Notranjščina blagovnice je bila zasnovana kot zračen, svetel in enoten prostor z osrednjim monumentalnim stopniščem. Ta vodi v prodajno obhodno galerijo v prvem nadstropju. Stopnišče, ki ga nosita dve vrsti stebrov, na oboku med spodnjo in zgornjo vrsto stebrov nosi še ženski kip, ki je poosebitev obrti. Elegantno linijo stopnišča in lesene ograje spodaj zaključujeta dve leseni ženski glavi. Nasploh za secesijo značilni štukaturni okrasi zidov so dopolnili tudi notranjost blagovnice. Rastlinsko vitičje in okrasje pohištva, dekorativni motivi na steklih izložbenih vitrin, oblikovanje luči in vseh drugih detajlov v notranjosti so k nam prišli iz belgijske in francoske različice nove umetnosti.

Urbančeva hiša še danes velja za eno najkakovostnejših ljubljanskih secesijskih stavb. Centromerkur je celostna umetnina, v kateri sta se oblikovanje arhitekture in notranje opreme združila v neločljivo celoto. Stroko seveda zanima, ali bo ta neločljiva celota zdržala tudi po prenovi prve mestne veleblagovnice. Vsebina je zato v takšnem spomeniku nujna. Ob vsaki prenovi je seveda težko ohraniti prvotno stanje stavbe in namembnost, a ta del razprave prepustimo raje zavodu za kulturno dediščino. Kompromisno bodo trgovci imeli zaslužek, ljubitelji secesijske Ljubljane pa vsaj pogled na notranje stopnišče blagovnice.

Ljubljano je obdobje secesije zelo zaznamovalo. Razmah secesijske arhitekture in urbanizma je zagotovo pogojen z rušilnim potresom leta 1895. Po tem letu so nastale nove urbanistične rešitve, gradbeni preporod mesta pa je podprl tudi tedanji župan Ivan Hribar. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je Ljubljana tako poleg estetskih pridobila še bivanjske izboljšave.