Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
22. 4. 2012,
10.56

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Nedelja, 22. 4. 2012, 10.56

8 let

"Pozor, virus ruskega metroja vas lahko okuži, tudi če niste Rus"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Dmitry Glukhovsky, ruski novinar in avtor odmevnega romana Metro 2033, ki zariše prihodnost človeštva po globalni jedrski katastrofi, prisega na mnenje milijonov bralcev po vsem svetu.

Dmitry Glukhovsky. Pisatelj, ki si je svetovno literarno slavo zapisal s prvencem Metro 2033, ki nasiti tudi intelektualno lačnega – zdaj že v več kot 20 jezikih. Mednarodni poročevalec in član kremeljskega kroga novinarjev, ki je kot poliglot in mlado prodorno novinarsko pero okoli sebe nezavedno ustvaril pravo mitologijo, češ da je vohun, kar so sumničili njegovi sodelavci z Evronewsa. Goreč aktivist, ki v Rusiji navija z množico, ki se upira peščici najmočnejših.

Metro 2033, spletni interaktivni apokaliptični eksperiment, odgovarja na vprašanja o življenju po globalni jedrski katastrofi, ki človeško bivanje omeji na temačnost ruske podzemne železnice in riše nove družbene vzorce. V Rusiji je že pred izidom poskrbel za pravo svetovnonazorsko pomlad in takoj po izidu romana požel zanimanje osupljivih razsežnosti – več milijonov ljudi je knjigo prebralo na spletu, več kot 400 tisoč izvodov pa je bilo prodanih v knjižni obliki. Roman, ki ga danes hlastaje berejo že v več kot 35 državah, po zaslugi založbe Sanje tudi v Sloveniji, je avtorju prinesel nagrado Evropskega društva za znanstveno fantastiko in bil navdih za istoimensko odmevno videoigro.

V antiutopični napovedi prihodnosti lahko bralec povleče vzporednico med Orwellovim romanom 1984 in vašim Metrojem 2033. Glede na trenutno oboroževalno tekmo strah človeštva pred jedrsko vojno ostaja upravičen, v romanu opisane potencialne krute posledice vojne pa vabijo k premisleku. Roman se zdi kot dramatizirano ogledalo sodobne družbe. Kako naj pogledamo vanj?

Res je, da so časi konflikta med Vzhodom in Zahodom, ko bi vsak dan človeštva lahko postal njegov zadnji dan, mimo. A to ne pomeni, da jedrska vojna zdaj ni mogoča. Severne Koreje, Irana in Pakistana, ki imajo jedrsko orožje, ne moremo imeti za ustrezne ali celo predvidljive. Če Rusija izstopi iz oborožitvene tekme, bi Kitajska zagotovo nadaljevala tekmovanje z ZDA. Verjemite, prezgodaj je, da bi pokopali jedrsko vojno. Nisem dovolj naiven, da bi verjel, da lahko ena knjiga spremeni svet – poglejte, tega ne zmore niti Biblija. Meni se samo svet, razdejan zaradi jedrske vojne, zdi strašansko slikovit. Vojna bi preoblikovala današnjo civilizacijo s tem, da bi znova pokazala pravo človeško naravo. Vzemite mojo knjigo kot povabilo pogledati v ogledalo brez ličil.

Katere lastnosti si delite z Artjomom, protagonistom romana Metro 2033 in njegovega nadaljevanja Metro 2034?

Najpomembneje, kar sem delil z Artjomom v času pisanja te knjige, je bila njegova starost. To pomeni njegov način razmišljanja, vprašanja, ki se mu zdijo pomembna, dojemanje in tolmačenje sveta, sanje in strahove, ideje, kaj je življenje. Artjom bo ostal mlad za vedno, medtem ko sem sam zdaj deset let starejši. Določeni komični in tragični elementi spremljajo dejstvo, da moram odgovoriti na to vprašanje o Artjomu sedem let po izidu knjige. Bojim se, da Artjoma razumem vse manj in manj. Dobra stvar pa je, da je Artjom pravzaprav moja duša, ki se je pred sedmimi leti skrila v kozarec s formalinom. Ko bom star razočaran moški, bom imel ob branju Metroja 2033 še vedno možnost za pogovor z mlajšim seboj. Te priložnosti pa nima vsak. Spletni interaktivni eksperiment Metro 2033 je (bil) izjemno priljubljen med ruskimi bralci, kar je nekako razumljivo, saj je tako fizično, družbeno in ideološko umeščen v Rusijo. Kaj pa je skrivnost romana, da velikopotezno navdušuje bralce v zdaj že več kot 35 državah?

Popolnoma izključujete možnost, da je knjiga le dobro napisana in zabavna za branje? Če je odgovor da, potem poskusiva z drugimi razlagami. Podzemna železnica v Moskvi ima mednarodni sloves in osuplja turiste – z razlogom, seveda. Pretnja jedrske vojne je morda že nekoliko iz mode, vendar je še vedno tam, zahvaljujoč našim promocijskim partnerjem v Severni Koreji in Iranu. Kombinacija obojega učinkovito deluje na bralce po vsem svetu. Virus tiči v ideji o umestitvi postjedrskega romana v moskovski metro. Ta virus ni gensko selektiven in vas lahko okuži, tudi če niste Rus. Pozor!

Katero priznanje vam več pomeni – nagrada Evropskega društva za znanstveno fantastiko za Metro 2033 ali milijoni bralcev po vsem svetu?

Zagotovo mnenje bralcev. Naj najprej omenim, da obstaja samo ena literarna nagrada, ki jo priznavam – Nobelova. Ali to ali nič – to je tisto, kar mislim. In celo nekaj z Nobelovo nagrado ovenčanih romanov je neprebavljivih. Da sem bil takrat večno ponosni naključni prejemnik te spodbudne nagrade za prvi roman, ki je nastal skoraj v najstniških letih, je jasen znak nekaj miselnih nezmožnosti. Navsezadnje vsem književnim nagradam vlada konkjunktura in žirije so subjektivne. V mojih knjigah in projektih bralci niso potrošniki – oni soustvarjajo z mano/nami, postanejo del procesa. Internet uporabljamo, da bi ustvarili nekaj še ne videnega, preoblikovali književnost, tudi če se začne z znanstveno fantastiko. Če povzamem – in lahko ohranite kar v angleščini – fuck prizes, hail readers (jebeš nagrade, čislaj bralce; op. a.).

Lahko po mednarodni odmevnosti romanov in popularni videoigri Metro 2033 kmalu pričakujemo še film z istim naslovom?

Samo molimo lahko za to. Molite z menoj, bratje!

Ne spreglejte