Plesalci v knjižnici Cerna

V knjižnici na sedežu Evropske organizacije za jedrske raziskave (Cern) te dni poleg fizikov lahko najdemo tudi plesalce, ki plezajo po knjižnih policah, ki se tiho plazijo pod stoli, na katerih sedijo fiziki, ali pa ležeči na mizah prebirajo knjige o kvantni teoriji.

Gre za plesni projekt Strangels ženevskega koreografa Gilessa Jobina, ki bo tri mesece Cern uporabljal kot svojo umetniško rezidenco in se v bližini Velikega hadronskega trkalnika seznanjal tudi s svetom fizike. "Ko sem prišel sem, nisem vedel veliko o fiziki, še manj pa o fiziki delcev. Potreboval sem približno en mesec, da sem razumel, kaj se tukaj sploh dogaja. Še vedno me kakšne stvari povsem presenetijo, na primer, da je statična elektrika močnejša od gravitacije," je koreograf povedal za Guardian.

V projektu Strangels se plesalci skušajo zliti z majhnimi in neizrazitimi prostori tamkajšnje knjižnice, po kateri se premikajo tako počasi in postopoma, da so skoraj nevidni; njihovo gibanje predstavlja čas, za katerega se zdi, da se ne premika. "Nisem želel preveč motiti znanstvenikov," pravi Jobin, "vendar pa sem potreboval zgodbo, nekaj, kar bi upravičevalo našo prisotnost. Zato sem se domislil Strangels (strange angels – nenavadni angeli), ki se premikajo iz ene dimenzije v drugo, v knjižnici pa se ustavijo zgolj med odmori."

Veliko fizikov jih sprva sploh ni opazilo, nekateri so jih opazili, a so brez odziva nadaljevali delo, medtem ko je druge delo ganilo.

Jobinova rezidenca je del programa Collide@Cern, ki ga je ustanovila Ariane Koek. Po njenem mnenju so umetniki in znanstveniki idealni partnerji. "Nekateri največji svetovni umi so tukaj, teoretiki, ki razmišljajo onkraj znanih paradigem, onkraj tega, kar lahko vidimo. In to je točno to, kar počnejo tudi umetniki. Zato se mi je zdelo, da bi bilo zelo vznemirljivo, če bi te ljudi združili."

Marca je bil rezidenčni umetnik v Cernu Julius von Bismarck, ki je bil nekoč aretiran zaradi bičanja Kipa svobode. V okviru svojega dela Dark Space je 22 fizikov popeljal po temnih podzemnih hodnikih, na koncu pa jih je zaprl v majhen, temen prostor, kjer so poslušali posnetek filozofa Bertranda Russlla, ko razglablja o Platonu. Številni znanstveniki so med dogodkom v temi videli žarke svetlobe.

"Bilo je neverjetno, popolnoma drugačna izkušnja," je o umetniškem delu dejala fizičarka Pauline Gagnon. "Praviloma delamo samo z izračuni, tokrat pa smo se morali zanašati na naša čutila, da smo lahko zaznali, kaj se dogaja okoli nas."

Za projekte, ki združujejo znanost in umetnost, se uporablja izraz Sciart, a večinoma gre za dela, kjer umetnost skuša uprizoriti ali ilustrirati znanost, na primer slike nevtrinov, plesalci, ki se gibljejo kot delci. Koekova skuša to preseči, zato v okviru njenega programa skušajo ugotoviti, kaj se znanstveniki in umetniki lahko naučijo drug od drugega.

"Gre za trke," pravi. "Seveda lahko teoretiziraš, ampak nikoli ne veš natančno, kaj se bo zgodilo v tem laboratoriju domišljije."

V Cernu je približno 10.000 fizikov in inženirjev s celega sveta, ki v različnih obdobjih svoj čas posvečajo raziskavam. Sedež Cerna je nekakšen labirint neizrazitih hodnikov, laboratorijev in ogromnih skladišč. Poleg pospeševanja delcev v trkalniku tam raziskujejo tudi antimaterijo, črne luknje ter kako nastajajo oblaki. Vse to so vznemirljive teme za plesalce, kot je Jobin, ki so mu v Cernu dodelili tudi "partnerja za navdih", Joaoja Pequenaoja. Skupaj se rada izgubljata po predorih, igrata z aplikacijami, ki simulirajo gibanje magnetov, in organizirata delavnice v tamkajšnjem plesnem studiu.

"Sodobna umetnost je lahko tako zamegljena, kot je zame na primer fizika," pravi Jobin, ki skuša fizikom razložiti, da se posveča sistemom gibanja, ki so podobni gibanjem delcev. Vendar ker sam to gibanje reinterpretira in ga ne demonstrira, pogosto prihaja do nerazumevanja.

Kljub temu raziskovalci v Cernu dela umetnikov ne vidijo kot motnje ali zapravljanja njihovega časa. Umetniki služijo kot zrcalo njihovih eksperimentov in kot pravi Koekova, so znanstveniki to potrebovali, nekakšen stik z zunanjim svetom. Ali kot je za Guardian dejal eden izmed inženirjev: "Vedno sem si želel, da bi se kaj takega dogajalo v Cernu. Znanost in umetnost imata isti izvor: željo po razumevanju zakaj in kako smo na tem svetu. Le izražamo jo drugače."