Ponedeljek, 24. 10. 2011, 7.32
9 let, 1 mesec
Placido Domingo za Planet Siol.net: Pridem v Slovenijo

Čeprav se mu je, ko je v kordonu številnih varnostnikov v teku zapuščal oder, očitno mudilo, je beseda le beseda in zanjo ga, čeprav nastopi le na desetih gala koncertih letno, velja držati. Na vprašanje, kaj bi mu danes, po rekordnih 136 vlogah in več kot 3500 izvedbah, predstavljalo največji izziv, je na kratko odgovoril, da izzivov ne mara, zanimajo ga le sanje. In sanje so se med dveipolurnem koncertu, na katerem sta nastopili tudi ameriški sopranistki Angel Blue in Micaela Oeste, uresničile tudi hrvaškemu pop zvezdniku in tenorju v nastajanju, Tonyju Cetinskemu, ki je po nastopu s Josejem Carrerasom in Montserrat Caballé tako v duetu nastopil še z največjim še živečim velikanom opernega sveta.
Nastopajoče je pred desettisočglavo množico pod vodstvom ameriškega dirigenta Eugenea Kohna, s katerim Domingo sodeluje že 25 let, spremljal orkester Zagrebške filharmonije, ki letos praznuje 140. obletnico obstoja. Glasbeniki med nastopom in po njem niso skrivali navdušenja nad glasovno zvezdo večera. "To je dogodek, ki mi bo ostal v spominu za vse življenje. Zame osebno je gospod Domingo edini izvajalec, ki me gane do srca," je takoj po prihodu z odra dejal violinist Orest, ki se je na vprašanje, koliko vaj so imeli s tenoristom, le nasmehnil in dal vedeti, da število vaj ni pomembno, pomemben je le končni izplen. Tudi violončelist Milijenko je koncert in dogajanje okrog njega ocenil kot prečudovito izkušnjo, ki se lahko zgodi le enkrat v življenju. "Placido Domingo je enostavno velika, istočasno pa zelo preprosta osebnost."
V dodatnem delu so se Domingu na odru pridružili vsi nastopajoči in odpeli klasike, kot so Besame mucho, Gianni Schicchi, Over the Rainbow, O sole mio, If I Loved You in Granado, sramežljivo pa so znanim napevom pritegnili tudi nekateri gledalci. Po številnih poklonih in prejetju cvetja je Domingo koncert končal s sporočilom publiki Don't forget us (Ne pozabite nas), ki so ga nastopajoči podkrepili z izvedbo skladbe Non ti scordar di me (Ne pozabi me) italijanskega skladatelja Ernesta De Curtisa.
Kljub pohvalam moram priznati, da sem pogrešala videozaslone, ki bi občinstvu poleg zvočne lahko ponudili tudi vizualno izkušnjo, motilo pa je tudi (pre)pogosto pogledovanje nastopajočih na "trotel" boben, s katerega so (presenetljivo) prebirali besedilo. Očitno ni bilo dovolj časa za priprave na program, a pot v Zagreb – med občinstvom je bilo slišati tudi slovensko govorico – kljub vsemu ni bila zaman.