Nika Kljun: Svojo plesno pravljico bo pisala v mestu angelov

Čeprav je glede svojih dosežkov skromna, za ugasnjeno kamero vseeno pove, "veš, tam sem res uspešna, ampak tako težko je sebe hvaliti". Prikupno dekle z veliko energije v plesnih krogih kličejo Lil Nika, o njej pa bomo z druge strani Atlantika verjetno še veliko slišali. Tako mladi, tako uspešni, kaj so sploh še naslednji cilji? Moj cilj na splošno je, da sem srečna, da so ljudje okoli mene srečni in zadovoljni, da imam okoli sebe ljudi, ki jih imam rada in se podpiramo med seboj. To se mi zdi življenjski cilj, ki me vedno spremlja. Kaj pa glede kariere? Ja glede plesa pa ... se ne ustaviti. Čim več delati, čim več učiti po svetu, plesati na različnih odrih in kakovostno preživeti čas zdaj, ko bom v Ameriki. Trenutno veliko časa preživite v Los Angelesu. Lahko poveste kaj več? Nimamo namreč točne predstave, ali so Slovenci res uspešni onkraj Atlantika ali gre za samopromocijo v slovenskih rumenih časopisih? Pred kratkim sem se tja preselila in dobila vizo za tri leta, ki se mi lahko potem glede na mojo uspešnost podaljša ali spremeni v "green card", ki je za celo življenje. Jaz sama sebe zelo težko hvalim, ampak v Ameriki je že vizo težko dobiti, če nimaš obširnega življenjepisa (širino nakaže z rokami) in srečna sem, da sem prišla skozi vse prepreke. Vrata so se mi hitro odprla. Tam sem že od štirinajstega leta in imela sem veliko "classov" ... Tako kot veliko Slovencev, pridemo na "classe" in potem gremo domov. Tudi jaz sem tako delala, zadnja leta pa sem svoje delo nadgradila s spoti, šovi in tudi že učila. Zdaj je le naslednja stopnička in dejansko je to zdaj moje življenje – biti profesionalna plesalka in učiti.

Imeli ste tudi izkušnjo v ameriškem resničnostnem šovu America's got talent.

Končno sem lahko prek agencije delala za en velik projekt, kar brez vize ni bilo mogoče. Sicer sem imela agencijo že prej, a brez vize je večina vrat zaprtih. Plesala sem za raperja T-Paina in legendo Donno Summer. To je bil finalni večer, nisem plesala s tekmovalci, ampak sem nastopala. To je velika izkušnja, nekaj nepozabnega, to je vseeno finalna oddaja in tudi plesalci okoli mene so bili profesionalci, ki so imeli za sabo ogromno turnej. Bilo mi je v čast, da sem bila tudi jaz med njimi.

Kako se razlikuje ples v Sloveniji in Ameriki? Že način življenja je drugačen. Tam je vse bolj profesionalno, saj je meka hip hopa. Tam je "top" in ljudje se dejansko lahko preživljajo z nazivom profesionalni plesalec. Honorarji so višji, je pa potrebne tudi več profesionalnosti. Ko si enkrat koreograf in učiš po svetu, je to čisto druga mentaliteta. Več je spoštovanja in vse gre bolj zares. Tudi Slovenijo imam rada, je pa tukaj drugačen sistem.

Od kod pridejo nove ideje za nove korake? Jih bo kdaj zmanjkalo? (Smeh) Ja, načeloma jih ne bi smelo zmanjkati, saj ples pride iz človeka. Meni daje inspiracijo ... ravno včeraj sem sestavila eno koreografijo, ki sem jo poučevala na festivalu Zmigaj se. Z enim gibom me je, brez da bi lagala, inspirirala plesalka mladinka. Tako da te lahko na vsakem koraku kaj vpliva nate, hodiš po cesti in vidiš nekaj zanimivega ... moraš biti res umetnik, da narediš kakšno umetnino in ne ponavljaš gibov za drugimi – lahko si inspiriran, ne da kopiraš.

Kako je s krajami korakov?

Smo v obdobju YouTuba in dostikrat vidim svoje koreografije, ki jih plešejo ljudje drugje. No, če je to tako, da je nekomu všeč moja koreografija, se jo nauči in posname ter napiše, da je moja, se mi zdi res velika čast in sem vesela, da so nekateri tako zagreti. Ni mi pa prav, ko vidim, da na Kitajskem plešejo moje koreografije na velikih šovih, v videospotih … To pa ni prav, ker gre za avtorske pravice, a se vseeno dogaja. V končni fazi pa mi dajemo posnetke na YouTube, tako da mami meni včasih reče: "Veš kaj, Nika, saj si sama kriva za vse, pa ne dajaj posnetkov gor," ampak dejansko je YouTube reklama in koliko ljudi ne bi poznala, če ne bi gledala YouTuba. Tako pač je, smo v takšnem času.

Kako nadarjeni smo Slovenci za ples? Res smo dobri, ravno tukaj stoji eden (pokaže na svojega plesalca). V vseh zvrsteh smo dobri, od rock'n'rolla do standardnih, latina, razširjen je hip hop, jazz, step … Mi smo zelo v vrhu, če gledamo tekmovanja. Vesela sem, da smo tam, kjer smo, se pa veliko koreografov izobražuje v tujini in mislim, da se to pozna, saj je Slovenija tako majhna in se vsi poznamo med seboj. Malo se inspiriramo med seboj, da rastemo.

Se da vsakega posameznika naučiti plesati? Nekateri so bolj nadarjeni, nekateri manj, vsakega pa se da naučiti plesati, vsaj osnove. Če pa hočeš biti profesionalen plesalec, mora biti to tvoj poklic, življenje, to moraš biti ti. Tako kot jaz ne bi šla nikoli igrat nogometa, ker to pač nisem jaz.

V katerem plesu najbolj izstopamo? Imamo polko v krvi? Polka ima na YouTubu veliko ogledov. (smeh) Mislim, da smo v vseh zvrsteh zelo dobri. V latinu, standardu smo v vrhu. V rock'n'rollu smo bili včasih v vrhu. Hip hop je totalno in, vsi ga plešejo in nekateri res izstopajo. Potem je pa tukaj še step in jazz, res smo fajn Slovenci.

Kaj pa tvoji najljubši koraki, poleg hip hopa?

Seveda hip hop, ampak še zdaj plešem vse. Vse sem tekmovala, od solo, parov, formacij. Od vsega se najbolj najdem v hip hopu, latinu in standardu. Odplesati čačača, rumbo, sambo, paso doble, jive s soplesalcem je res drugačen občutek, bolj ženstveno je. Moram reči, da pogrešam latino, imam še kakšen nastop, ampak tako pač je.

Katerega slovenskega koreografa bi izpostavili kot uspešnega in dobrega? Željka Božiča, ker je on legenda hip hopa v Sloveniji. Toliko koreografij je naredil, vse so bile bolj ali manj uspešne, vedno je nekaj novega prinesel in veliko plesalcev je on naredil, ki zdaj poučujejo v plesnih šolah ali pa imajo celo svoje. Tudi Mitja Popovski je odličen jazz in step trener in letos mi je bila njegova formacija res … Prišla mi je do srca.

V Sloveniji je skupina Maestro dosegla neko novo dimenzijo med oboževalkami. Kakšni pa se vam zdijo? Nore, nore so na njih. Njihov ples je zelo efektiven za gledalce, kamero, šov, kar sploh ni narobe, saj so si izbrali tak stil, verjamem pa, da na treningih trenirajo tudi različne stile hip hopa. Nam pa ponavadi prikažejo isti stil plesa, ker je to ljudem všeč, sploh pa tistim, ki ne vedo, ali je tak ali drugačen gib težji, zato je en efektiven "the best". So fantje in dekleta, ki imajo radi ples in vesela sem, da jim je uspelo.

Še nekaj besed o modi. Koliko ti pomeni, kje se rada oblačiš?

Rada imam Top Shop, drugače mi pa najbolj ustreza biti v trenirki in brez ličil, tako da mi starša včasih rečeta: "Nika, obrni se in pojdi domov in se malo uredi, ker to je pa že preveč, kot zombi hodiš okoli." Ampak meni je všeč, ker sem zelo preprosta in tako se najbolj udobno počutim. Drugače imam rada elegantne stvari, ki se svetijo, perle … Ker starejši ko si, bolj si ženstven in bolje se tako počutiš.

Kako pa je z oblačili za nastope? Svoje obleke sem vedno sama kreirala. Imam odlično šiviljo Ireno Baš, ki izdeluje obleke zame in moje plesalce. Odlično sodelujeva. Plesalci morajo biti vedno "tipi topi" urejeni, ker ko prideš na nastope kot gledalec, želiš odgovor tudi od plesalcev, zato ne moraš imeti starih razcapanih superg, mastnih las ali biti brez ličil. Kostum ne sme biti star.

Še vprašanje, ki zanima naše bralce. Je Nika samska? Nika bo pa to zadržala zase. Toliko stvari se mi trenutno dogaja v življenju (zakašlja), kar zatika se mi ob tem vprašanju. Vedno je čas za ljubezen v življenju, nikoli ne rečem, da nimam časa, ampak trenutno sem osredotočena na življenje v Ameriki in če zdaj ne bom izkoristila vseh priložnosti, ki se mi odpirajo ... V končni fazi bi rada prišla živet v Slovenijo, se tukaj ustalila, ampak še približno deset let ne bo nobenega otročka in verjetno tudi prstana ne.