Nana: "Z mano ni lahko živeti"

Nana kljub slabi izkušnji po izstopu iz Big Brotherja vztraja, da ji ni žal, da je sprejela sodelovanje, saj sta si z možem vsaj malo finančno opomogla. Le nekaj dni po njenem odhodu iz hiše smo se pogovarjali o njeni izkušnji, o tem, kako nepravično so jo prikazali v medijih, kako težko se spopada z resničnim svetom ter o tem, da sta največji žrtvi celotnega kaosa prav njena otroka. Spregovorila je tudi o knjigi, posnetke z nareka Urške Čepin pa je dala tako rekoč na dražbo.

Nekaj dni je že minilo od vašega odhoda iz Big Brotherja. Ste si že opomogli od šoka? Iskreno, ne še. Počutim se tako, kot bi se zdaj na novo rodila. Ponovno spoznavam svet. Me pa drži pokonci dejstvo, da imam ob sebi ljudi, ki me imajo radi. Družina, prijatelji in vsi, ki me poznajo , vedo, da to ni res, kar se je pač zgodilo, kakršnokoli titulo so mi pač dali. (...) Jaz nisem dvolična in ne želim in nisem nikoli pričakovala, da bi bila nekako povprečna. Meni tudi niso vsi ljudje všeč, ampak to še ne pomeni, da moram jaz nekomu dati pečat. Se pravi, da ima Nana Zeneli tako moč, da gre Ivo Godnič na kolena. (...) Prepričana sem, da je tukaj v ozadju neko osebno maščevanje, ampak še ne vem, od koga. Tisti človek, ki to dela, ima tudi svojo karmo in se bo tudi njemu to vrnilo. Bumerang v življenju zagotovo obstaja. Lahko, da sem jaz leta nazaj koga prizadela, pa da se meni zdaj na nek način vrača, ampak v takih količinah ne. V ozadju mora obstajati še kaj drugega. Upam, da so ti komentatorji dobro plačani in da so mogoče z denarjem poplačali svoje besede in svojo dušo. Kako pa spijo, pa vedo sami.

Dejansko veljate za strah in trepet slovenske estrade ... Ne vem, zakaj. Mogoče zato, ker sem ustvarila veliko estradnikov. Ne vem. Naj mi kdo razloži, zakaj sem strah in trepet slovenske estrade.

Vam je danes žal, da ste vstopili v hišo slavnih? A veste, da ne. Ker je sam koncept oddaje fantastičen – igre so dobre, izkušnja je dobra. Jaz sem človek izzivov. Oba z možem sva se odločila, da greva in se poskusiva v tem izzivu. Ni me sram priznati, da sva šla zaradi denarja. Ponudba je bila dobra, plačani smo bili tedensko in glede na to, kakšna recesija je v Sloveniji, sva tudi sama videla rešilno bitko v tem, da se finančno nekoliko opomoreva. Na nek način sva si, ampak noben denar ne pretehta tega, kar zdaj preživljam. Ampak ni mi žal. Če bi me zdaj povabili, bi šla spet v hišo. Zato ker vem, kakšna sem in prav tako to vedo ljudje, ki me poznajo. Obsojati, da sem hinavka, je najlažje. Ko sem si ogledala te posnetke, sem bila razočarana predvsem nad tem, da niso pokazali, da sem človeku najprej povedala v obraz in šele potem opravljala. Prikazali so samo opravljanje. Je res, da sem brez dlake na jeziku in sem direktna, kar me je očitno veliko stalo.

Kako ves ta cirkus vpliva na vaša otroka? Preden sva vstopila v hišo Big Brotherja sva govorila z Lindi in Genijem. Razložila sva jima, da je to le igra, v katero se spuščava in da kamor greva, ni realen svet. Na vse živo sva ju pripravila, na to, kar se zdaj dogaja, pa ju nisva mogla pripraviti, ker tudi midva nisva pričakovala, da bo to tako. Težko je gledati otroke, da tako trpijo. Seveda tudi sama prevzemam odgovornost, ker sem se sama odločila za ta korak. Ampak samo zato, da finančno rešimo našo družino. Kot mamo me boli, da otroka na nek način trpita. (...) Vsi imamo vzorce, ki jih prinesemo iz otroštva in definitivno bo nekaj pustilo tudi na mojih otrocih. Geni je zelo občutljiv otrok. Hudo je, ne bom lagala. To je edina stvar, zaradi katere mi je žal – da morata moja dva otroka čez ta pekel skupaj z mano. Res mi je hudo in ne da se opisati, koliko sem prejokala in koliko še bom.

Bi bila rešitev v takšnem položaju umik iz javnosti? Že januarja letos sem se umaknila z javnosti, ker so me obtožili, da sem odprla "kurbišče". Spet je vplivalo na moje otroke. Zato sem se odločila, da se umaknem. In res se ni o meni nič pisalo, nato je prišla ta finančna stiska in vzajemno je prišla tudi ponudba za Big Brother. In sem si rekla dobro, samo še to. Zdaj pa še ne vem, kaj bom naredila. Že prej sem pisala knjigo, zdaj jo bom dokončala, ampak potem bom spet v medijih. Pišem roman, v katerem bo na začetku varovalka in bo pisalo, da je vse izmišljeno. Izključno zaradi tega, da ne bomo spet hodili po sodiščih.

Ali je pisanje knjig v Sloveniji donosen posel, se da zaslužiti? S pisatelji, s katerimi govorim, pravijo da ne. Moja knjiga od Urške se je prodala v devet tisoč izvodih. Osebno mi to finančno ni prineslo neke drastične spremembe, zato ker sem šla v založbo. Naslednja knjiga bo v samozaložbi.

O knjigi Prekletstvo v zlati kletki Kar zadeva knjigo – ne obsojam Aleša, sploh ne. Ne obsojam, da je Aleš, tako kot piše v knjigi, res to počel Urški Čepin. V neki oddaji, ki sem si jo ogledala, je Urška rekla, da ne obstaja diktafon, da ne obstajajo posnetki. Grdo bi bilo, da bi te posnetke dala ven, ko je Urška v hiši. Ampak ti posnetki bodo prišli.

Kar bi bilo najlažje, da bi zadevo končno tudi rešili ...

Absolutno. Če se kdo javi, jih lahko tudi odkupi.

Kako komentirate novice, da se z možem ločujeta? Katastrofa. Rada bi slišala posnetek. Nekdo tukaj laže. Ločila se pa ne bova. Nikoli ne reči nikoli, mogoče čez trideset let, ampak kje pa piše, da bom jutri še živela. Za zdaj ne razmišljava v tej smeri.

V vsakem razmerju so vzponi in padci. Kdo od vaju se ponavadi prvi pobere s tal? Veliko je bilo vzponov in padcev. Veliko je bilo takih življenjskih situacij, ki so bile neizbežne: rak, vojna na Balkanu. To so težke življenjske stvari in takrat je cela družina spet bila v stresu in smo bili zelo na tleh. Midva si znava tako pomagati, da se veliko pogovarjava, da se en drugega spodbujava.

Kakšna partnerica mislite, da ste? Z mano ni lahko živeti. Priznam. Ampak načeloma sem dobra žena in dobra mati. Zelo veliko dajem na vrednote v smislu spoštovanja do sočloveka. Veliko dam na to, da sem dobrega srca.

Sami ste priznavali, da nimate predsodkov do plastičnih operacij. Ste redna uporabnica in zagovornica botoksa, popravili ste si tudi prsi. Imate še kaj v načrtu? S Pio sva se v savni pogovarjali o tem, da si je dala vagino polepšati in seveda, ko greš dvakrat rodit, nisi več tak kot si bil. Logično. Vse ženske smo obremenjene s tem, kako smo videti. Vsaka ima svoje komplekse. Jaz podpiram vse tiste ženske in moške, ki si grejo popraviti tisto, kar jih moti. Sicer pa za zdaj ne razmišljam o novi operaciji. Sem se pa odločila, da bom začela telovaditi, da utrdim svoje telo. Zavedam se, da ne bom nikoli več taka kot pri dvajsetih. Če me bo pa kdaj še kaj zmotilo na sebi, bom pa absolutno šla, brez predsodkov.

Kje je meja pri tovrstnih operacijah? Če sem čisto odkrita, si morda tudi botoksa ne bi dala, če ga ne bi imela sponzorsko. Sama imam za zdaj mejo. Ne bom šla v ekstreme, ne bom račka (opp. pokaže na usta), ne bom šla na liposukcijo, ker vem, da lahko z načinom življenja pridobim lepo postavo. Dejstvo pa je, da sem si popravila prsi, ker sem imela tako povešene, da je bilo nevzdržno – bile so dejansko kot dva "šnicla".

Kdaj ste si najbolj všeč? Ko sem spočita, zadovoljna in ko sem obkrožena z ljudmi, z dobro energijo. Takrat človek ne potrebuje nobene šminke, nobenih znamk. Kaj človek potrebuje v življenju? Zdravje in ljubezen.

Navzven delujete precej samozavestni. Kaj se dejansko skriva za to lupino? Velikokrat imamo ljudje maske v tem smislu, da oddajamo neko samozavest. Vendar ni tako. Pri meni osebno je včasih pogojeno z dnevom – včasih sem malo manj samozavestna, včasih bolj. Nisem pa tako samozavestna, kot se pokažem. Je pa res, da sem bila pred vstopom v Big Brother prepričana, da sem zelo močna ženska. Glede na to, kar zdaj doživljam, pa sem prepričana, da sem nadnaravno močna. Marsikoga bi to verjetno zlomilo. Bojim se trenutka, ko se bom sprostila. Ko bo vse to za mano. Glede na to, da sem dala čez depresijo in vem, kako je, če si depresiven, se proti temu sproti borim in rada bi, da bi tudi to temo delila z ljudmi.

Ali so vam v hiši dovolili jemanje antidepresivov? Ja, to pa so dovolili. Antidepresive še vedno jemljem. Je pa res, da odkar imam psihoterapevtko, sem trikratno znižala dozo. Tako da vem in verjamem, da bom enkrat brez tablet. So pa zdaj trenutki, ko ne vem, kaj bo. Bog ne daj, da se še enkrat uležem za toliko mesecev v posteljo.