Na Brdu z razglasitvijo za kulturni spomenik zadovoljni

Zato so zadovoljni, da je vlada v četrtek sprejela odlok, ki pomeni širšo zaščito kompleksa, katerega deli so bili doslej vpisani le v register kulturne dediščine.

Odlok o razglasitvi posestva Gradu Brdo pri Kranju za kulturni spomenik državnega pomena so na kranjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) pripravili že 14. aprila leta 2004, ko so bili urejeni obvezni elementi strokovne podlage za razglasitev. Potem pa je bila na vrsti odločitev vlade, kdaj bo predlog obravnavala, in nekateri predlogi čakajo kar nekaj let, je opozorila konservatorska svetovalka na kranjski enoti ZVKDS Nika Leben, ki je zadovoljna, da je sedaj območje Brda vendarle urejeno. Na razglasitev pa med drugim še vedno čakata vas Vrba in cerkev svetega Janeza v Bohinju.

Doslej zavarovano le v aktih zavoda in vpisano v register kulturne dediščine

Prej je bilo posestvo Brdo oziroma njegovi deli - Grad Brdo, Muzej na prostem oziroma toplarja ob grajski konjušnici in toplar za hotelom - zavarovano le v aktih zavoda in vpisano v register kulturne dediščine, ni pa bilo razglašeno za spomenik. "Sedaj je vse urejeno tako kot mora biti in upam, da bodo na Brdu spoštovali varstveni režim," je za STA poudarila Lebnova. Ob tem je še pojasnila, da je sicer že doslej veljalo, da so na Brdu za posege morali pridobiti soglasje zavoda in je vse potekalo pod nadzorom spomeniškega varstva. Tako je bil tudi nov kongresni center grajen z omenjenim soglasjem.

Tudi direktor Javnega gospodarskega zavoda Brdo Iztok Purič je zadovoljen, da je bil celoten kompleks proglašen za kulturni spomenik državnega pomena. "Že sedaj so se posestvo oziroma njegovi del tretirali kot kulturni spomenik in za vse posege je bilo potrebno pridobiti soglasja zavoda za kulturo, s tem odlokom pa se to stanje formalizira in se zagotavlja zaščita tudi širšega vplivnega območja kompleksa," je pojasnil Purič, ki je vesel, da je več let trajajoča procedura vendarle zaokrožena.

Januarja našteli 4500 gostov

Razglasitev Brda za kulturni spomenik državnega pomena je prišla ravno v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, med katerim so vse oči uprte v ta osrednji protokolarni objekt, v katerem poteka večina dogodkov v okviru predsedstva. "Sedaj ko mineva tretjina slovenskega predsedovanja, že lahko rečemo, da zadeve potekajo vzorno in po načrtih," je dejal Purič in pojasnil, da so v dveh mesecih gostili 60 dvodnevnih dogodkov in samo januarja našteli 4500 gostov, ki so se udeležili različnih srečanj in konferenc, ter pripravili prav toliko obrokov. To pomeni precej velik organizacijski zalogaj, saj v povprečju, prav tako kot danes, dnevno na Brdu potekata po dva dogodka hkrati.

Denacionalizacijski postopki končani

Dogajanja na Brdu in urejanja prostora, ki je za to potrebno, ne motijo lastniške nejasnosti, zaradi katerih so bili posamezni objekti na posestvu celo črne gradnje. Denacionalizacijski postopki so sedaj končani. Osrednji oziroma ožji del kompleksa je "lastniško čist" z lastnico državo. Drugače pa je na širšem območju oziroma zaledju ogromnega posestva, kjer je med lastniki vrsta fizičnih oseb. "Te zadeve se rešujejo individualno in ne vemo, kdaj bo lastništvo dokončno zaokroženo," je pojasnil Purič, ki je spregovoril tudi o zahtevi družine Karađorđević po vrnitvi gradu Brdo. Prepričan je, da ta nima nikakršnih temeljev v zakonu o denacionalizaciji ali v katerih koli drugih predpisih.

Zaradi velikega števila parcel in katastrskih občin je sicer dolgo časa trajala tudi priprava vseh podlag za razglasitev posestva Gradu Brdo za kulturni spomenik državnega pomena. "V skladu z našimi zmožnostmi pripravljamo strokovne podlage, potem pa naši predlogi običajno še nekaj časa čakajo na obravnavo na vladi," je povedala Lebnova, ki je pojasnila, da zaradi velikega števila gradenj tudi časa za pripravo podlag za razglasitev spomenikov lokalnega in državnega pomena zmanjkuje. Sedaj stopa v veljavo še nov zakon, po katerem bo potrebno nekatere stvari narediti na novo.