MZZ: Prizadevanja za vrnitev umetnin iz Italije ostajajo

Ob tem je ministrstvo v sporočilu za javnost zagotovilo, da si bo za njihovo vrnitev prizadevalo tudi v prihodnje. Proces vračila iz Italije se je popolnoma ustavil Neparlamentarna Zveze za Primorsko je (ZZP) je v torek izrazila zaskrbljenost, ker se je proces vračila umetniških del iz Italije popolnoma ustavil, potem ko je italijanska vlada "pred časom sprejela sklep, da nam teh umetniških del ne bo vrnila". Zunanjega ministra Dimitrija Rupla je zato v pismu pozvala, naj naredi "vse potrebne korake", da bi bile umetnine vrnjene.

Umetnine odnesene iz cerkva pred drugo svetovno vojno

Ministrstvo je v zvezi s stališči omenjene zveze, "ki so bila v prejšnjih dneh objavljena v slovenskih medijih," danes poudarilo, da gre za umetnine, ki so bile odnesene iz cerkva pred drugo svetovno vojno, torej v času, ko je bila Primorska del Italije.

Jugoslovanske oblasti niso zanimale za vračanje Po letu 1945 in še zlasti po letu 1975, to je po podpisu Osimskega sporazuma, se jugoslovanske oblasti niso zanimale za vračanje umetnin. S tem vprašanjem se je slovenska vlada začela ukvarjati šele na začetku tega desetletja, ko so v rimskih skladiščih dejansko našli umetnine in o tem obvestili javnost.

"Gre za zasebno lastnino"

MZZ pojasnjuje, da gre za zasebno lastnino, torej za last cerkva, iz katerih so bile umetnine odnesene in da se je zato glede vrnitve pogovarjalo tudi s Svetim sedežem, in seveda na to odločno opozorilo tudi na meddržavni ravni z Italijo.

Pogovori na meddržavni ravni Pogovori o tem vprašanju so v zadnjih letih potekali med srečanjem ministra Rupla s takratnim italijanskim zunanjim ministrom Gianfrancom Finijem ob robu Generalne skupščine ZN v New Yorku septembra 2005, obiskom italijanskega zunanjega ministra Massima D'Aleme v Ljubljani januarja lani, uradnim obiskom italijanskega premiera Romana Prodija v Ljubljani septembra lani, uradnim obiskom tajnika Svetega sedeža za odnose z državami Dominiqua Mambertija v Sloveniji aprila lani, obiskom premiera Janeza Janše pri Svetem sedežu novembra lani in nazadnje med uradnim obiskom italijanskega predsednika Giorgia Napolitana v Sloveniji januarja letos.

Šlo naj bi za kakih 97 umetniških del, ki so bila odpeljana iz Izole, Kopra in Pirana, in so bila v zasebni lasti, večji del cerkveni, saj so jih italijanski mojstri izdelali po naročilu cerkve in zasebnih naročnikov. Med njimi so umetnine znamenitih slikarjev beneške šole 15. in 16. stoletja, Vivarinija, Veneziana, Carpaccia, Angelija in drugih.

Izjava škofijskega ordinariata v Kopru o vračanju umetnin Škofijski ordinariat v Kopru je ponovil svoje stališče iz leta 2002, glede prizadevanj za vračanje umetnin, ki jih je Italija iz slovenske Istre odnesla tik pred in ob začetku II. svetovne vojne. Kot neutemeljene so zavrnili očitke, češ da koprska škofija ni storila dovolj za vračanje umetnin iz Italije.

Tako škofijski ordinariat Koper kot razni drugi samostani, na primer minoritski samostan v Piranu, so v preteklosti veliko storili za vrnitev umetnin in arhivskega gradiva. Škofijski arhiv v Kopru hrani nekaj deset dopisov, naslovljenih na različne organe Svetega sedeža, za posredovanje pri vračilu umetnin, zlasti slik in arhivskega blaga.

Ti dopisi so se še pomnožili po letu 1978, ko je bila koprska škofija obnovljena in razširjena na sedanje meje. V letih 1978-1987 so zabeležili 25 poslanih dopisov. Predstavniki Škofije Koper so bili člani mešane državno cerkvene komisije za vračanje umetnin, ustanovljene po letu 1987. Prav tako beležijo številne pobude za vračilo ob razstavi nekaterih od teh umetnin, ki je bila leta 2007 v Trstu.

Koprski škofiji doslej "ni bilo vrnjeno skoraj nič nacionaliziranega premoženja" "O prizadevanju za vračilo umetnin škofija redno poroča tudi pristojnim organom pri Svetem sedežu," so zapisali na ordinariatu. Glede mnenja, da Cerkev "doma zelo pedantno zahteva vrnitev vsega premoženja" in vprašanja, "zakaj z enako vnemo ne zahteva tudi vračila svoje lastnine od Italije", pa so sporočili, da koprski škofiji doslej "ni bilo vrnjeno skoraj nič nacionaliziranega premoženja". Veliko več je bilo storjenega za vračilo po krivici odtujenih umetnin kot za vrnitev po krivici nacionaliziranega premoženja.