Mis Slovenije: Bila sem rockerska piflarka

Kdo vam je izbral ime in zakaj? Mama. Imela je prijateljico s tem imenom in ime ji je bilo všeč. Pozneje sta me z očetom začela klicati Nina, saj se jima je ime Nives zdelo preresno za majhno punčko. Ime Nives se je mami zdelo za odraslo žensko, majhen otrok pa velikokrat dobi ljubkovalno, skrajšano ime. A sta mi krstno ime pustila, saj sta vedela, da mi bo ime Nives nekoč všeč.

Vaša prva beseda? Ne spomnim se. Mislim, da je bila ata.

Prvi spomin? Spomnim se hiše na Studencih, a ne vem natančno, ali se stvari spomnim s fotografij, ali posnetkov, ali se jih dejansko spomnim od takrat, ko so bile.

Najljubša risanka, igra in knjiga? Rada sem imela Disneyjeve risanke, pravljico o Labodji princesi. Kot otrok sem se veliko igrala v naravi, plezala ali risala in ustvarjala doma. Najbolj mi je v spominu ostala zbirka Andersenovih pravljic ter knjige Pisani živalski svet, ki jih je hranil moj oče in iz katerih sem najraje prerisovala živali.

Najljubša sladkarija? Čokolada.

Česa ste se najbolj bali? Nisem imela posebnih strahov. Neprijeten občutek ob višini se je pojavil šele pozneje, nekje ob koncu osnovne šole, kar je prišlo z odraščanjem in nagnjenostjo k sigurnosti. Otroci tega po večini ne doživljajo.

Najboljši prijatelj/prijateljica? V kakšnem odnosu ste danes? Prijateljica Ada, s katero sva najboljši prijateljici že od prvega razreda osnovne šole. Lani sva izgubili nekaj časa in sva se malce oddaljili, vendar sva v zadnjem času vse nadoknadili. Še vedno je edina, s katero se lahko odprto pogovarjam o vsem in vem da bodo stvari ostale pri njej, vedno mi bo povedala iskreno mnenje ter sprejela moje.

Kaj ste si želeli postati? Slikarka, vmes tudi živinozdravnica, nekje v prvem ali drugem razredu osnovne šole.

Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli? Najbolj sta mi bili pri srcu umetnost ter športna vzgoja. Najmanj pa matematika.

Obšolske dejavnosti? V začetku pevski zbor, gledališka šola, športna orodna gimnastika, akrobatika, likovni krožek, skakanje z male prožne ponjave, atletika, šolski ansambel, igranje kitare, pozneje v srednji šoli pa ples, bend (Peppermint), tudi gledališka šola, trenutno pa ples ter modeling.

Prebujanje pubertete: naj zvezdniški idol? Oh joj. Teh je bilo pa veliko. So se menjavali po obdobjih. Spomnim se, da sem se v osnovni šoli navduševala nad Kim Wilde (in če bi bila takrat mama odprta do barvanja las bi bila jaz zagotovo blondinka), pozneje pa kitaristi Joe Satriani in Miyavi.

Srednješolska leta: upornica ali piflarka? Čeprav rokerica, sem bila bolj piflarka. Vedno pridna, urejena, prekomerno prijazna. Moji sošolci so ob vprašanju, kdo nikoli ne preklinja, v en glas odgovorili: ''Nives. Nje pa res nikoli ne slišiš reči ničesar grdega.'' Zmeraj sem bila rada nevtralna, izogibala sem se konfliktom in rada pomagala drugim. Trudila sem se s šolo, lahko bi se kdaj bolj, vendar mislim, da sem bila dovolj vestna, kar zadeva šolske obveznosti.

Najstniška stilska podoba? S sestro dvojčico Majo sva bili v drugi polovici osnovnošolskega obdobja ''darkerici'', ampak ne, midve sva bili rokerici, ljudje so to samo malo drugače videli. Imela sem obdobje oblačenja v črno, v srednji šoli pa sem spremenila stil in nekaj časa nosila telovnike, suknjiče in včasih tudi kravate.

Spomin z maturantskega izleta? Najlepši teden v vseh štirih letih šolanja. Čeprav so sošolci alkohol nosili nazaj domov, smo se zabavali in imeli fino. V spominu mi je najbolj ostal večer na plaži s kitarami, lubenico in veliko smeha.

Prvo plačano delo? Očetu in mami sem pomagala pri pisarniškem delu v računovodskem podjetju.

Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih? Da naj ostanem takšna kot sem, vendar ne brezpogojno prijazna do ljudi. Takrat sem bila zelo optimistična, neobremenjena, v zadnjem času pa sem morda malo preveč obremenjena s tem, da moram biti zrela in odgovorna.