Milena Morača ob 30-letnici nastopanja spet v vlogi Violette

Ljubljanski operni ansambel bo namreč to Verdijevo uspešnico drevi ob 19.30 uprizoril na Gospodarskem razstavišču v okviru t.i. Zlatega decembra. Morači se bosta na odru Marmorne dvorane pridružila Sergej Kiselev kot gost v vlogi Alfreda in Marko Kobal v vlogi Germonta. Dirigiral bo Loris Voltolini.

Krstno uprizoritev Traviate so leta 1853 izžvižgali Kljub temu da Traviata danes zavzema mesto med najbolj priljubljenimi operami in je sinonim za čudovite melodije, je konservativno občinstvo beneškega gledališča La Fenice krstno uprizoritev leta 1853 izžvižgalo. Uspeh ji je prinesla šele uprizoritev leto pozneje v manjšem gledališču San Benedetto.

La Traviata spada med tiste operne mojstrovine, ki so nastale v enem zamahu, saj jo je skladatelj uglasbil v mesecu in pol. Libreto je napisal pesnik Francesco Maria Piave in je priredba romana Dama s kamelijami francoskega pisatelja Alexandra Dumasa. Verdi je na oder postavil propadlo pariško kurtizano Violetto, polno čiste in nesebične ljubezni do Alfreda, ki pa ji nasprotuje Alfredov oče Germont.

Na odru ljubljanske Opere je Traviata doživela že petnajst preoblek Na Slovenskem je Traviato prvič uprizoril nemški igralski ansambel leta 1867 v Deželnem gledališču v Ljubljani. Na odru ljubljanske Opere je doživela že petnajst različnih režij, tokratna je delo režiserja Lutza Hochstraateja, ki se je naslonil predvsem na psihološko poglabljanje likov, na njihovo intimno bolečino in na kritiko družbenih razmer.

Kdo je Milena Morača?

Milena Morača je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorici Ondini Otti. Pozneje se je izpopolnjevala v Londonu in kot štipendistka avstrijske vlade na Dunaju. Magisterij je pripravljala v Beogradu, končala pa ga je v Ljubljani.

Njen repertoar obsega vloge, ki zahtevajo ekstremne koloraturne višine, kot je Kraljica noči v Mozartovi operi Čarobna piščal, pa tudi take, ki so napisane za visoki mezzosopran, kot je vloga Skladatelja v Straussovi Ariadni na Naksosu. Poje tudi najzahtevnejše "primadonske" vloge, kot so Bellinijeva Norma, Verdijeva Abigaille v operi Nabucco ali Puccinijeva Čo-čo-san v Madame Butterfly.

Uveljavila se je tudi v najbolj tragičnih likih klasične operne literature, kot so Violetta v Verdijevi Traviati, Lucija v Donizettijevi Luciji Lammermoorski in Jenufa v istoimenski Janačkovi operi. Nastopa tudi na koncertnih odrih, predvsem v delih J.S. Bacha in W.A. Mozarta, pa tudi v delih slovenskih avtorjev. Za vlogi Jenufe in Skladatelja je prejela nagrado Prešernovega sklada.