Madžarski predlogi za znak Evropska kulturna dediščina

Prvi izmed predlaganih spomenikov za pridobitev laskavega znaka je študijska soba uglednega humanista, znanstvenika in nadškofa v Esztergomu iz 15. stoletja, Janosa Viteza. V sobi v Kraljevi palači v Esztergomu na severu Mažarske se nahajajo ene najpomembnejših srednjeveških fresk na Madžarskem. Med predlogi tudi največja kalvinistična cerkev Drugi spomenik kulturne dediščine je kompleks Kraljeve palače v renesančnem slogu kralja Matjaža Korvina (Matthias Corvinus, 1458-1490). Palača sodi med najbolj luksuzna kraljevska bivališča tistega časa. Madžarska nadalje predlaga katedralo v Debrecenu na vzhodu države; gre za največjo kalvinistično cerkev, grajeno v letih 1805-1824 v neoklasicističnem slogu.

Naposled sta za pridobitev znaka Evropska kulturna dediščina predlagana še grad in trdnjava Szigetvar, znana po herojskem boju kapetana Miklosa Zrinyija in njegovih enot proti Otomanom leta 1566. Končno sodbo bo sprejel strokovni odbor, ki so ga imenovali ministri za kulturo, je minister Hiller povedal za MTI.

Znak izjemnega pomena za evropsko zgodovino Znak Evropska kulturna dediščina podeljujejo zgradbam, spominskim krajem, parkom ali predmetom kulturne dediščine, ki so izjemnega pomena za evropsko zgodovino.