Letošnja Štrekljeva nagrada v roke Julijanu Strajnarju

Kot raziskovalec je vedno poudarjal pomen slovenske ljudske pesmi in glasbe za identiteto slovenskega naroda, je zapisano v obrazložitvi nagrade.

Štrekljevo nagrado, ki jo podeljujejo od leta 2001, bodo Strajnarju izročili v nedeljo, 24. junija, ob 17. uri na Štrekljevi domačiji v Gorjanskem pri Komnu, so sporočili iz komenske občine. Prejel jo bo človek, ki mu je bil Štrekelj po svojem delu vzornik in učitelj, je o nagrajencu napisal Mirko Ramovš iz Glasbenonarodopisnega inštituta ZRS SAZU iz Ljubljane, sicer avtor utemeljitve nagrade.

Etnomuzikolog in odličen terenski raziskovalec Prav z Glasbenonarodopisnim inštitutom, kjer se je zaposlil leta 1964, je tesno povezana življenjska pot leta 1936 v Franciji rojenega Strajnarja. Izredna glasbena nadarjenost mu je namreč omogočala, da je zmogel seči po vsakem glasbilu, zato je kot etnomuzikolog in odličen terenski raziskovalec znal doseči, da so mu informatorji posredovali dragoceno pesemsko, instrumentalno ali drugo izročilo.

Tudi snemalec gradiva

Hkrati je bil tudi zanesljiv snemalec gradiva, o čemer pričajo številni kakovostni posnetki v zvočnem arhivu inštituta, ki danes šteje več kot 40.000 enot. Ob pesmih so ga zanimali tudi instrumentalna glasba in drugi spremljajoči etnološki pojavi. Pri tem velja izpostaviti Strajnarjeve raziskave rezijanske inštrumentalne glasbe in pritrkavanja, za katerega je med drugim izpopolnil zapisovanje melodij, ugotavlja Ramovš.

Zagotovil studio za restavriranje in preureditev zvočnega arhiva Strajnar, ki se je upokojil leta 1995, je izdal samostojni zbirki ljudskih pesmi ter objavil vrsto prispevkov o glasbilih, ljudski glasbi in njenem pomenu za identiteto in narodno samobitnost. Zasnoval je serijo gramofonskih plošč z izvirnimi posnetki pod skupnim naslovom Slovenska ljudska glasba. Njegova neprecenljiva zasluga je, da je kot upravnik Inštituta za slovensko narodopisje zagotovil studio za restavriranje in preureditev zvočnega arhiva, s čimer se je začelo reševanje najstarejših posnetkov, ki bi sicer propadli.

Strajnar se je uveljavil še kot skladatelj scenske glasbe ter del za godalne sestave, v katerih uporablja motive slovenske ljudske glasbe, in kot pisec priredb ljudskih pesmi. Zbirka in zgoščenka s priredbami za godalni kvartet sta tik pred izidom. Je avtor velikega števila radijskih oddaj, večinoma v seriji Slovenska zemlja v pesmi in besedi, je še zapisal Ramovš.