Kako krut je šovbiznis ali Odspejsani

Pred generalko predstave Odspejsani, ki jo režira Uroš Fürst, v vlogi pretkanega televizijskega ustvarjalca (bolje rečeno, njegovega glasu) pa nastopa še Lado Bizovičar, smo se o pasteh instant slave in profilih, ki bi jim morali nameniti več medijske pozornosti, v garderobi SitiTeatra pogovarjali z glavnimi igralkami Odspejsanih Ajdo Smrekar, Tino Gunzek in Ulo Furlan.

V Odspejsanih ste se spopadle z vlogami s povsem različnimi karakterji. S katerimi lastnostmi vaših junakinj ste se lahko identificirale in kaj povsem izstopa iz vašega osebnega konteksta?

Ula: Igram Jasmino, 19-letno frizerko iz Štepanjskega naselja. Jasmina prihaja iz priseljenske družine in je srečno zaljubljena v fanta Dadota. Skrivoma razmišlja o medijskem svetu, a se že med predstavo sprašuje Is this really what I am here for? Mislim, da imamo vse tri dokaj svež spomin na svojo mladost in se v tem kontekstu lahko poistovetimo z vsemi tremi junakinjami. Pri 17 letih si je zagotovo vsaka izmed nas, vsaj po malem, želela imeti nalakirane nohte in močan mejkap, vsaka se je spraševala kdo sem, kaj sem in kam hočem … Ajda: Igram 18-letno Lili, hčerko izredno bogatih staršev in zelo uspešnega očeta. Njen cilj je čimprejšnja osamosvojitev. Sebi in drugim, še posebej svojim staršem, želi dokazati, da lahko uspe tudi brez njihove pomoči. Ima jasno zastavljene cilje. Želi si postati novinarka. Med mano in mojim likom je razlika kar precejšnja, zato je bila ta vloga zame res velik izziv. Sicer sem tudi sama samosvoja in samozavestna, a na popolnoma drugačen način. Tina: Moja junakinja je Manja iz Vrbnega pri Celju, ki se sooča s številnimi težavami. Z mamo, ima težave v šoli, še večje pa sama s sabo. Je zelo nesamozavestna in si želi končno dokazati mami, da ni tak "luzer" kot je videti na prvi pogled. Ula: V bistvu so vse tri, kar se na koncu tudi izkaže, "kul bejbe", a v kaosu začetne avdicije in "hajpanja" iz njih bruha še več samozavesti kot sicer. Tina: Mislim, da za korak, kot je prijava na takšno avdicijo, potrebuješ ogromno samozavesti in poguma.

Če smo že pri avdicijah in pogumu, me zanima, ali že imate osebne izkušnje s povabili v resničnostne šove, na avdicije, podobne tej v Odspejsanih?

Ajda: V 6. razredu osnovne šole sem zbrala pogum in odšla na avdicijo za film. No, še preden sem lahko vdihnila in se predstavila, so me že zavrnili. Češ: "Premajhna si, se vidimo drugo leto." Sem si mislila, pa saj sploh ni tako stresno, kot pravijo …

Pa če bi povabilo v resničnosti šov vseeno prejele, pod kakšnim pogoji bi ga sprejele?

Ula: Zame se je precej govorilo, da grem v Big Brotherja, v resnici pa me nihče ni niti poklical.

Pa če bi vas?

Ula: Povabila ne bi sprejela. Mislim, da imamo že v realnem življenju problemov več kot dovolj. Zakaj bi se zaprla v sobo z ljudmi, ki mi niso (nujno) blizu. Že ustvarjanje predstav, kot je Odspejsani, je veliko preizkušanje samozavesti. Že realen "life" te podre. Tako ali drugače. Izolacija oziroma izpostavljanje pred kamerami v kontekstu, kot je resničnostni šov, pa v tem trenutku zame ni stvar, ki bi si jo želela. Ajda: Mislim, da potrebuješ ogromno poguma, časa in samozavesti, da se tovrstnih šovov udeležiš in jih tudi preneseš. Tina: Sama v tem ne vidim nobenih posebnih in pozitivnih koristi. Prej kaj slabega …

Ja, prepoznavnost …

Ula: Jo bomo dosegle drugače, če jo sploh potrebujemo …

Kakšno je sporočilo Odspejsanih? Je to zabava, opozarjanje pred pastmi instant slave …?

Ajda: Vsega po malem. Je pa naš cilj, da damo gledalcu misliti in da bo dvorano zapustil zadovoljen, sproščen in poln različnih občutkov. Glede na bliskovit življenjski slog mora predstava imeti neko sporočilnost in biti obenem tudi gledljiva. Ula: Najbolj bomo zagotovo zadovoljne, če bomo po predstavi deležne "feedbacka" osnovnošolcev ali srednješolcev v tem smislu, da začnemo odpirati debato, zakaj to stremenje k slavi, zakaj je tako moderno biti slaven in zakaj je fino iti na talente. Rade bi, da je celoten paket namenjen temu, da se preseka famo in navdušenje okrog tega, kako fino je postati "instant superstar" in kaj vse to potegne za seboj. Treba je začeti dialog z mladimi, se vprašati, zakaj si tega tako želimo in v kakšnem medijsko natrpanem svetu odraščamo. Kaj je danes sploh pomembno? Zakaj se ne pogovarjamo o sanjah, ki so odmaknjene od medijskega sveta … In zakaj ni noro kul biti znanstvenik ali inženir. Tina: Želim si, da bi se dejansko začelo razmišljati, kaj vse smo pripravljeni storiti za slavo …

Pri tem ni nepomembna vloga medijev …

Ula: Ja, zgolj medijev …

Če bi, kot pravite, propagirali nekega znanstvenika …

Ula: Ja, če bi propagirali znanstvenika kot mega ikono, ki bi se ji vsi klanjali, bi mladi imeli drugačno podobo o tem … Ajda: V predstavi predstavnik medijskega sveta – igra ga Lado Bizovičar – jasno pokaže, kako se resnica lahko izkrivlja. Ula: Ja, zanimivo je, kaj iščejo ustvarjalci resničnostnih oddaj … Če si pogledaš kolaž izsekov iz oddaj, kot sta Big brother ali Kmetija, so najbolj zanimivi tisti momenti, ki vsebujejo konfliktne situacije, nekaj, kar gre čez mejo. Pa naj bodo to solze, smeh, seks med rjuhami, vpitje, prepiri … Tudi junakinjam v Odspejsanih se dogaja, da ne glede na to, kako kul so, Lada zanima, kaj je tisto, kar jim lahko spodnese tla pod nogami in kar naenkrat izbruhne na plano. V resničnostnih šovih je zanimivo to, da prodreš človeku v globino in izzoveš reakcijo, ki je sicer pred kamero ne bi nikoli pokazal. Ajda: Po drugi strani pa prikažemo čarovnijo, ki jo je kamera z glasbo in drugimi posebnimi učinki sposobna doseči. Končna slika je povsem drugačna od prvotne situacije. Ula: V dobrem in slabem smislu …

Kdo bi si potemtakem v Sloveniji po vašem mnenju zaslužil več medijske pozornosti, podpore?

Ula: Uf, to je skoraj vprašanje, v kakšnem svetu bi rade živele. Zase lahko rečem, da bi želela živeti v svetu, kjer bi želela stvari premikati na bolje. Kot pravi Manja v eni od izjav: "Fino bi bilo, da bi se izpostavljalo ljudi, ki odpirajo pozitivna čustva, razmišljanje, kako bi lahko živeli drugače, odpravili nestrpnost." Težko pa izpostavim le eno osebo … Mislim, da potrebujemo več emocionalne vsebine, ki za zdaj v medijih nimajo nobenega prostora. Medij se lahko sam odloči, kakšne vsebine bo objavljal. Če bi mediji večji poudarek namenili selekciji, bi lahko sami generirali druge vsebine, lahko bi nam svetovali, o čem naj razmišljamo. Medij se mora sam odločiti, kaj je dobra informacija. Tina: Težko vprašanje. Ljudje so zelo nezadovoljni, zato raje berejo o nekomu, ki mu gre še slabše kot njim in se tako na nek način tolažijo. Ajda: Priljubljenost resničnostnih šovov menda izhaja prav iz naslajanja nad stiskami drugim. Vse, kar se dogaja za štirimi stenami, pa je bilo tako ali tako vedno zanimivo …

Če ostanemo pri slavi. Kaj pomeni biti slaven v Sloveniji? Kako se to izkazuje v praksi?

Ajda: Zaradi majhnosti trga zelo drugače kot drugje. Zvezdništvo je nekaj, kar se lahko dogaja v Hollywoodu, kjer zvezdniki ne morejo niti po mleko. V Sloveniji pa smo vsi dostopni … Ula: Zame je prava zvezda tisti, ki dela leta in leta in se ga spoštuje zaradi dela in ne zaradi števila intervjujev, ki jih je dal. Glede na to, da imamo kljub majhnemu trgu medijev ogromno, se neprestano generirajo novi obrazi. Prav nobene selekcije ni …