Jubilejni 15. festival Mladi levi – obilica umetniških premislekov

Mednarodni festival scenskih umetnosti Mladi levi je produkt Zavoda Bunker, zavoda, ki vedno znova preseneča ne le s kakovostno scensko programsko in festivalsko produkcijo, ampak tudi z družbeno senzibilnostjo, globalno in lokalno, ter vzdušjem, ki spremlja njihove dogodke in delo. Ob obletnicah je nemogoče zaobiti pogled nazaj in zato je ob prvi petnajstletnici festivala nastal tudi Levopis, zbornik festivalskih refleksij in spominov. Jubilej festivala pa bo konec leta obeležil tudi film.

Festival Mladi levi je v letih svojega delovanja zapečatil 45 prizorišč, vpisal se je v marsikateri uprizoritveni prostor, z leti pa vse bolj tudi v javne prostore in lokalno četrt Tabor, kjer se je v Stari Elektrarni ustalil leta 2004. Vedno znova je festival odpiral drugačne in nove mentalne in pojmovne prostore, predstavljal mednarodne sodobne umetnostne tokove in v naš prostor vnašal nove žanre, kot na primer dokumentarno gledališče, sodobni cirkus in podobno. Odpiral je različne razprave o mreženju umetnikov, programih umetniških rezidenc, vlogi umetnosti in njenih akterjev pri širših družbenih vprašanjih in socialnih temah ter od svojih začetkov naprej kazal močno zavedanje o vprašanjih in problemih širšega in ožjega okolja, v katerem nastaja. Tega je vedno znova prevetril in tako bo tudi v bodoče, je festivalsko esenco in poslanstvo na tiskovni konferenci povzela umetniška direktorica zavoda Bunker in festivala Mladi levi Nevenka Koprivšek. A festival nima le virtuozne preteklosti, ampak tudi prihodnost. Letos bo med 23. 8. in 2. 9. Program je bogat, angažiran in političen ter predstavlja umetnike, ki se spopadajo z "vprašanji nesmiselnega potrošništva, razmerja med naravo in kulturo, staranja, pravice do bivanja, govorijo o trošenju energije, o ravnotežju in kaosu, uprizarjajo direktno demokracijo," je v programski knjižici festival povzela Nevenka Koprivšek.

Zgodba o propadu Letošnji prvi festivalski večer bo potekal na ploščadi pri Slovenskem etnografskem muzeju, kjer bodo ob 20. uri najprej odprli instalacijo Mobile House (Practice for Revolution) japonskega antiarhitekta Kyoheia Sakaguchija. Njegovi največji učitelji snovanja arhitekture, domovanja so bili brezdomci. Preučeval je hiše in zatočišča, ki si jih ti gradijo na ulicah Tokia. Meni, da ima bivališče največji potencial, če si ga naredimo sami, arhitektura je zanj instinkt, spretnost, iznajdljivost, arhetip, mobilna domovanja, hiše na kolesih pa zgodba o svobodi.

Odprtju instalacije bo pol ure pozneje na isti lokaciji sledila predstava Was ist Maribor? avtorjev Aljoše Ternovška, Sebastijana Horvata, Matjaža Latina in Andreje Kopač in številnih nekdanjih sodelavcev Tovarne avtomobilov Maribor. Dokumentarna predstava bo tako predstavila zgodbo o vzponih in padcih mariborskega industrijskega giganta TAM, ki je v zlatih časih zagotavljala socialno varnost več kot devet tisoč delavcem, v tranzicijskem obdobju pa je bila prostor plenjenja, v katerem so delavci izgubili svoje delo in pravice.

O uporu do divjega potrošništva bo pridigal Reverend Billy, ki po navdihu ameriških protestantskih pridigarjev iz trgovin "izganja potrošniškega hudiča, iz galerij pa hinavske sponzorje," kot so med drugim zapisali v programski knjižnici.

Ker Billy ponavadi deluje s svojo skupino aktivistov, ki jo praviloma angažira kar v lokalni skupnosti, v kateri gostuje, bo tako tudi v tem primeru. Na pripravljalnih delavnicah 21. in 22. 8. bo tako sodeloval s prostovoljci, ki bodo nato sodelovali na javni intervenciji 24. 8. Lokacija še ni znana. V Gledališču Glej pa bodo 24. 8. pridigarji iskali vzporednice med ameriško in tukajšnjo privatizacijo.

Ravnovesje med nebom in zemljo Sedem virtuoznih akrobatov, ki iščejo ravnovesje med nebom in zemljo, to pa prepletajo s humorjem in prefinjeno žalostjo, se bo predstavilo v sodobni cirkuški predstavi L'immédiat. Hortus je zvočna instalacija, ki govori o človeku, naravi in kulturi. Mreža senzornih naprav, nameščeni bodo v ljubljanskem Botaničnem vrtu, dinamiko vetra in svetlobe ter proces fotosinteze prevajajo v ptičje petje. Zvočni mojster, s katerim za ta projekt sodeluje Patrícia Portela pri svojih meritvah, uporablja algoritem, ki nastopa na finančnih trgih.

Izrazito politično gledališče so uprizoritve italijanske skupine Motus, ki bo antično grško tragedijo soočila s sodobnostjo in resničnostjo. Predstava X MM DIN Y KM je drama o odkrivanju dokumentov, represiji in nadzoru. V arhivih romunske obveščevalne službe so po letu 1989 našli za skoraj 40 kilometrov dokumentov. Ustvarjalci predstave so te preučili, v njih pa našli drame o obtoženih in agentih. O izbrisu portugalskega Leonarda da Vincija, izumitelja in umetnika Acácija Nobreja, ki ga je z obličja portugalske zgodovine izbrisala diktatura in mu mesto v njej še do danes ni bilo dodeljeno, bo govorila predstava The Private Collection of Acácio Nobre.

Glasbeni del bodo letos prevzel srbski bend Pionir 10, k ritmiki in melodiki jezika vsakdanjega pogovora sta virtuozno pristopili umetnici Jolika Sudermann in Alma Söderberg. O strahu pred življenjem in strahu pred smrtjo bo govorila predstava režiserja Karija Holtana. Oder bo postal sanjska slika, uprizoritev pa posebna izkušnja.

Izkušnja neposredne demokracije Gledališki prostor bo v parlament spremenila predstava Pendiente de voto avtorja Rogerja Bernata, ki bo gledalce nagovoril ne le o njihovi aktivni vlogi v razmerju do umetnosti, ampak do življenja na sploh in jih tako opomnil na pomen in možnosti neposredne demokracije. O družbi pa bo na svoj način spregovorila tudi Živalska farma režiserja Vita Tauferja.

Stalnice in novosti Središčno festivalsko dogajanja Mladih levov pa spremlja tudi bogat spremljevalni program. Med njimi bo obisk kulturnega središča Evropskih vesoljskih tehnologij Vitanje, ki se bo uradno odprl 6. 9. V nedeljo 26. 8. bo v Amfiteatru na ploščadi Slovenskega etnografskega muzeja predavanje o prenosnem festivalu v Berlinu, Buenos Airesu, Varšavi in Zürichu, dan pozneje pa mini konferenca z naslovom Kako prelisičiti Krizo?

Od stalnic je tu še izhajanje festivalskega časopisa Arena, novost pa je festivalska kuhinja, ki bo namenjena druženju in okrepčilu gostujočim umetnikom in organizatorjem. Avtobus, v katerem se bo nahajala, sta preuredila Tanja Radež in Igor Remeta. Po novem pa na predstave festivala lahko pridete tudi z najmlajšimi, saj bodo uro pred in uro po predstavi v "vrtcu Levček" prostovoljci poskrbeli za njihovo varnost in zabavo. O udeležbi vašega otroka v organiziranem festivalskem vrtcu pa Zavod Bunker obvestite dan prej.

Najmlajšim pa je namenjen še en prostor, ki je plod lanskoletnega Zemljevida želja, ki ga je za festival ustvaril kolektiv prostoRož. Nanj so Ljubljančani pisali, kaj si v mestu želijo, župan Zoran Janković pa se je zavezal, da bo izpolnil eno izmed želja, ki so jo izrazili prebivalci in obiskovalci mestne četrti Tabor. Tako je nastalo otroško igrišče, odprli ga bodo 30. 8.

Z željo, da je umetnost dostopna vsem in zaradi festivalske obletnice, pa bodo vsi dogodki Mladih levov brezplačni, s prostovoljnimi prispevki pa bo zavod Bunker zbiral sredstva za dotrajane reflektorje.