Intelektualnost na Balkanu se Zahodu ne zdi "tisto pravo", pristno

Dramatikom in lanskim prejemnikom nagrade vilenica Goranom Stefanovskim in pisateljico Kico Kolbe. Gosta ne živita več v Makedoniji, on je novi dom našel v Veliki Britaniji, ona v Nemčiji, toda mentalne vezi z domovino ostajajo. Drame Stefanovskega so zdaj pod naslovom Demon iz Debar maala dostopne tudi v knjižni obliki - drame so izšle pri Cankarjevi založbi, Kica Kolbe pa se slovenskim bralcem po zaslugi založbe Tuma predstavlja z romanom Sneg v Kazablanki. Oba tudi predavata Oba makedonska gosta tudi predavata; Stefanovski angleško književnost, Kolbejeva filozofijo. Njuna zanimanja je težko zvesti le na eno ustvarjalno področje, kar je, kot je uvodoma dejala moderatorka pogovora Tanja Lesničar Pučko, le ena njunih skupnih lastnosti. Literata sta se prvič srečala pri 18 letih, in sicer na avtobusu, ki je najboljše dijake popeljal na ekskurzijo po nekaterih ključnih zahodnoevropskih mestih, središčih kulture. Stefanovski si je mesto na avtobusu prislužil, ker je bil nepremagljiv v angleščini, njegova kolegica pa se je najbolj izkazala v ruščini.

Stefanovski se spominja, da je Kolbejeva v avtobusu sedela na prvem sedežu in brala Lermontova. "To ni zame," si je takrat, pred skoraj 40 leti mislil Stefanovski ter se pomaknil proti zadnjemu delu avtobusa. Pisateljica je pripomnila, da je takrat, vsaj njej se je tako zdelo, vladalo neko posebno vzdušje. Mlade Makedonce naj bi vzgajali v veri, da so na svetu "za velike stvari", da naj osvojijo svet.

V kolikšni meri so se napovedi uresničile, je stvar osebne presoje, toda avtorja sta poudarila, da ju na domovino še vedno veže jezik. Stefanovski govori angleško bolje kot njegovi britanski študentje, je suveren, počuti se kot "imperator", toda: v angleščini lahko misli, ne more pa prepevati. Podobno izkušnjo ima Kolbejeva. Strinjala sta se, da makedonski jezik ostaja njuna domovina, ne glede na to, kje pišeta, pa naj bo to Nemčija, Velika Britanija ali katera druga država.

Stefanovski je ob tem opozoril na zelo poseben in zanj moteč odnos, ki ga Zahod goji do denimo balkanske literature. Sam, ko piše, teži k temu, da bi podal pogled "s strani", medtem ko si tuji naročniki, pa naj bodo to založbe ali gledališča, želijo "pristnosti", "poenostavljenosti", klišeja, nenazadnje.

Evrope, s katero mislim Zahod, ne zanima intelektualna drža, Balkan naj predstavljajo Romi in proletariat, je pričakovanja tujcev strnila pisateljica in brž dodala, da sta omenjeni temi njej tuji, to ni njen svet. Stefanovski, na primer, je često povabljen na konference na temo nacionalizma. Tam sedi ob bradatih možeh, ženskih referentk ni, od njega pa se vedno pričakuje le, da poda svoj pogled na trenutne razmere v Makedoniji. Nihče me nič ne vpraša o Beckettu, o katerem bi rad govoril, je sklenil Stefanovski.

Dobro obiskanega literarnega dogodka v Hrovači, ki sta ga pripravila Društvo slovenskih pisateljev in založba Tuma, se je udeležil tudi veleposlanik Republike Makedonije v Sloveniji Samoil Filipovski, za glasbo je poskrbela zasedba Aritmija.