Idrijski muzej s stalno razstavo o idrijskih čipkah

Gre za predstavitev večstoletne tradicije izdelovanja klekljanih čipk v Idriji ter umestitev mesta na evropski zemljevid klekljarskih središč, je na gradu Gewerkenegg, kjer bodo razstavo odprli danes ob 18. uri, dejala direktorica muzeja Ivana Leskovec.

Izpostavljena izrazna moč idrijske čipke

Idrijski muzej je novo stalno razstavo - pohvali se že lahko s stalno postavitvijo o 50-letni tradiciji rudarjenja v Idriji - začel postavljati leta 2004. Razstavo o klekljanih čipkah na Slovenskem so imeli že pred 38 leti, a tokrat tematiko osvetljujejo iz različnih zornih kotov, pozornost avtorjev pa ni usmerjena le v preteklost, ampak izpostavljajo tudi izrazno moč sodobne idrijske čipke, je na novinarski konferenci povedala Leskovčeva.

Sama je ob kustosinji Mirjam Gnezda in kustosinji zgodovinarki Mariji Terpin tudi ena izmed avtoric razstave. "Z dokumenti želimo podkrepiti zgodovinsko priznana dejstva o tem, da je Idrija najstarejši kraj na Slovenskem, kjer je z arhivskim viri dokazano izdelovanje čipk," je med drugim izpostavila Leskovčeva.

Čipka iz preteklosti v sedanjost

"Vsebinsko smo razstavo razdelili na osem sklopov, od klekljanih čipk v Evropi prek trgovanja s čipkami, čipkarske šole, obširnega sklopa čipke in družba, festivala idrijske čipke do zakladnice čipk z izjemnimi primerki. Glavno besedo pri tem ima ženska, klekljarica, ki je skozi stoletja s tem pomembno pripomogla k dohodku rudarskih družin," je pojasnila Gnezda. Razstava skrbno odbranih čipk in izdelkov s čipkami se začenja v preteklosti in vodi v sedanjost, od nastanka idrijske čipke do njenega mesta na modnih stezah priznanih oblikovalcev.

Med zanimivejšim razstavnimi eksponati v Mestnemu muzeju Idrija izpostavljajo kopijo najstarejšega najdenega dokumenta o obstoju klekljanja v Idriji iz leta 1696, rekonstrukcije pečnih čipk po vzorcih iz 19. stoletja, petminutno video demonstracijo osnov klekljanja kot najkrajši obstoječi tečaj klekljanja ter protokolarni pogrinjek za 12 oseb, sicer eden največjih ohranjenih klekljanih izdelkov iz 70-ih let prejšnjega stoletja, namenjen Titovi soprogi Jovanki.

Strokovno gradivo prispevale domače in tuje institucije

Pri zbiranju gradiva za razstavo, urejeno tudi po izobraževalnem konceptu, so pregledali dokumente številnih domačih in tujih kulturnih ter znanstvenih institucij, je povedala Terpinova. Ker gre za zahtevne eksponate, so precej pozornosti posvetili tudi zaščiti čipke, predvsem pred UV žarki in toploto, je dodala Leskovčeva. Oblikovna sta razstavo zasnovala arhitektka Monika Milič in ohranjevalec kulturne dediščine Andrej Furlan.

Pred gostilno Pri Škafarju v Idriji pa bodo popoldne predstavili orjaški klekelj, ki sta ga ročno izdelala gozdarja Amadej Carl in Silvo Černilogar.