Petek, 1. 2. 2008, 20.01
8 let
Hudomušna razstava o orodju skozi čas
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3
Za vodilni motiv razstave, ki naj bi Gorenjce predstavila kot varčne, marljive in iznajdljive ljudi, so si v Gorenjskem muzeju izbrali orodje in ga v zgodovinskem razvoju ponekod namenoma postavili narobe. Razstavo, ki je zaradi svojega namena, da bi ljudem na lice pričarala nasmeh, novost na muzejskem parketu, sestavlja šest poglavij. Vsako je posvečeno posebni temi, jedro vsake pa je orodje oziroma pripomoček, in sicer sveder, sekira, pisala, kopalniški in kuhinjski pripomočki ter ključavnica. Okoli njih se razvija hudomušna muzejska zgodba, ki predstavi zgodovinski razvoj predmeta v svetovnem in lokalnem merilu, ki pa je namenoma na mestih postavljen narobe. Tako se na primer prazgodovinski kamnit sveder znajde montiran v električno ročno vrtalko.
Rdeča nit celotne razstave so tudi znani reklamni slogani, kot so Sam svoj mojster in Najboljši v akciji, ki pa v časovnem in krajevnem okviru, kjer so postavljeni, delujejo duhovito oziroma smešno. Zanimivo je tudi samo ime razstave. Včasih se je namreč za poudarek brezčasnosti zadeve reklo, da velja "od paleolita do Tita". Ta utrinek, ki že sodi v slovensko nesnovno kulturno zapuščino, pa so avtorji za las preoblikovali in mu dodali "gorenjsko noto". Na njej so predstavljena orodja od paleolitika do 20. stoletja, ko je začela delovati znana tovarna ključavnic.
"Pri snovanju muzejske razstave Od paleolita do Titana nas je vodila osnovna želja, da bi ljudje iz muzeja odhajali z nasmehom in seveda tudi z željo, da spet kdaj pridejo v to hišo dobre volje," je pojasnila vodja projekta in direktorica Gorenjskega muzeja Barbara Ravnik Toman. Poudarila je, da čeprav morda tako izgleda, razstava ni ena velika neumnost, ampak je dobro premišljena. Potrebno pa jo je podrobno in natančno gledati.
Idejno zasnovo razstave in besedila sta pripravila arheologa Tomislav Kajfež in Miran Pflaum, kustodinja razstave pa je Monika Rogelj. Razstavljeni predmeti so iz zbirk Gorenjskega muzeja in prav zaradi bogate zastopanosti v zbirki so snovalci razstave za vodilno noto izbrali orodje. Z njim so lahko na razstavi izpostavili tudi vodilnega gorenjskega trgovca s temi artikli oziroma tehničnim blagom.
