Gali Tibbon: Fotoreporterstvo je moški klub

Z Gali Tibbon, fotografinjo izraelskega rodu, smo se pogovarjali med njenim kratkim obiskom v Sloveniji, ki jo je pozitivno presenetila z domačnostjo in bogato zalogo gozdnih površin. Energična 38-letnica se s ciklom fotografij z naslovom Odmevi krščanskega Jeruzalema predstavlja v Galeriji mežnarija v Mengšu. Razstavo si bo mogoče ogledati do petka, 6. maja 2011, vsak dan med 18. in 20. uro. Ob nedeljah in praznikih bo razstava zaprta.

"Fotografiranje je nekaj, kar rada delam, poleg tega pa mi za to še plačajo"

Dela za agencijo AFP, kjer pokriva širok spekter dogodkov, od demonstracij, konfliktov, pogrebov in političnih obiskov do tiskovnih konferenc, a ker, kot pravi, v stisku rok politikov včasih težko najde umetniško noto, se posveča še lastnim avtorskim projektom, ki dopuščajo več umetniške svobode. V zadnjih letih ji uspeva krmariti med obema platema dela. "Nekaj je golo preživetje, drugo pa hrana za lastno dušo," slikovito opisuje svoje delo, ki ji pomeni način življenja. "Fotografija privlači nek določen tip ljudi. Ne ponuja niti rutine niti varnosti. Ni kot poklici, kjer vsak dan prideš v pisarno, oddelaš svojih osem ur in ob koncu meseca dobiš plačo. Fotografi smo popolno nasprotje teh ljudi. Privlači nas nestabilnost življenja in to je po svoje del čara našega poklica. Naše življenje je precej vznemirljivo. Na kratko, fotografiranje je nekaj, kar rada delam, poleg tega pa mi za to še plačajo."

Črno-bela tehnika s prizvokom umetniškega in dokumentarnega

Blizu ji je črno-bela tehnika, a odločitev zanjo je odvisna od trenutnega projekta in tematike, ki se ji posveča. "Črno-bela tehnika ima zame prizvok umetniškega in dokumentarnega. Je nekaj, kar čutiš, kar prihaja iz tebe intuitivno," pravi.

Skozi leta praktičnega dela ugotavlja, da je fotoreporterstvo dokaj moški klub. "Moški to sprejemajo kot neko povezovanje, in ker sem ženska, zahtevajo od mene še več." Fizično je treba biti precej vzdržljiv. "Včasih si na terenu več dni brez tekoče vode, tako da tuširanje odpade, visoke petke prav tako, da o umazaniji niti ne izgubljam besed. Osebno mi to ne povzroča težav, saj sem tudi večino mladosti preživela v fantovski družbi. Še vedno sem hitrejša od večine moških," razlaga Gali, ki je kot večina Izraelk dve leti gulila vojaške "klopi".

Digitalna fotografija je popolnoma spremenila svet

Uporablja digitalni aparat, ker "je to neizogibno", čeprav ji je ljubši analogni. "Digitalna fotografija je popolnoma spremenila svet. Včasih si imel na voljo film z največ 36 posnetki in neprestano si moral razmišljati, koliko posnetkov imaš še na voljo. Danes je drugače. Razpolagamo s pomnilniškimi karticami neverjetnih kapacitet in tako večina ljudi danes najprej fotografira in šele nato razmišlja, medtem ko smo nekoč najprej razmišljali in šele nato pritiskali sprožilec."

Digitalna fotografija je odprla vrata tudi tistim, ki v preddigitalnim obdobjem ne bi nikdar zašli v svet fotografije. "V časa analognih aparatov si moral biti tehnično bolj dovršen, moral si razumeti zakonitosti, kompozicijo, svetlobo, medtem ko imaš danes na zaslonu takojšen odziv in sliko lahko takoj popraviš. Če ne na terenu, pa pozneje na računalniku."

Gali Tibbon se zadnjih šest let ukvarja z vzporednicami med Jeruzalemom in etiopskim mestom Lalibela, znanim tudi kot drugi ali Črni Jeruzalem, in upa, da bo končni izdelek projekta tudi razkošna fotoknjiga. V projekt je vložila ogromno raziskovalnega dela, a kot pravi Gali Tibbon: "Ravno ta del je zame najzabavnejši del tega posla."