Dva konjeniška spomenika

Umetnostni zgodovinarji in številni umetniki ter poznavalci umetnosti ter zgodovine so dolga leta skorajda že paranoično čakali na ponovno postavitev konjeniškega spomenika v prestolnici. Ti so ga pri nas med javnimi spomeniki pogrešali predvsem s spogledovanjem in primerjanjem po drugih prestolnicah. Ljubljana je konjeniški spomenik v preteklosti sicer že imela, točneje dva. Oba je izdelal kipar Lojze Dolinar, enega pred Magistratom in drugega v parku Zvezda. Prvi je bil postavljen leta 1930 v čast Kralju Petru I., drugega pa je Dolinar realiziral deset let pozneje s podobo kralja Aleksandra I. Karađorđevića. Menjava oblasti oziroma vojna je oba kraljeva konjenika izbrisala iz javnega prostora in slovenski narod je tako na ponovno postavitev konjeniškega spomenika čakal več kot 55 let.

Ponoven konjeniški portret je pripadel borcu za našo severno mejo in velikemu domoljubu generalu Rudolfu Maistru. Pobudo po postavitvi spomenika generalu Maistru je na mestni občini predstavilo Društvo generala Maistra. Mesto Ljubljana je delo kiparja Jakova Brdarja postavila v park pred železniško postajo, na trg OF leta 1999 na dan pred dnevom državnosti. Ljubljana je tako dobila drugi konjeniški spomenik, ki je bil v ponovljeni formi in avtorski stilizaciji postavljen v čast isti osebi nekaj let prej. Prvo podobo Maistra je namreč mogoče videti pred poslopjem ministrstva za obrambo in je plod Putrihove modelacije.

Brdarjev in Putrihov konjenik Komunikacijski šum med državno in občinsko oblastjo se je na veselje vseh potrebnih konjeniškega spomenika v tem primeru izkazal za dobrega, saj se Ljubljana že 12 let ponaša z dvema konjenikoma, ki sta sicer prevečkrat spregledana in med seboj večkrat primerjalna. Mogoče najbolj krivično je spregledan Putrihov konjenik, med tem ko Brdarjev kar sili po galopu iz svoje neposrečene klančine, v katerem mnogi spregledajo zgolj Maistrovo karikaturo, spet drugi gibanje materije v kipu.

Oba kiparja sta prevzela težko nalogo, ki sta jo v materiji tudi opravila in z njo ustvarila nemalokateri diskurz o naročanju in financiranju javnih spomenikov, postavljanje estetskih in formalnih kriterijev in vloge javnega opominjanja na osebo, ki ji je spomenik tudi postavljen.

Različna, a vseeno enaka Nedvomno je vsak od avtorjev v mestu pustil svoj pečat. Brdar s svojim blatom in skorajda neukrotljivo glinasto materijo, ki jo je odlično uporabil predvsem v modeliranju konja v gibanju. In Putrih z dokaj klasično zasnovo mimetičnega posnemanja podobe Maistra na konju v mirovanju, v katerega je kipar vstavil bleščice v konjevih očeh in na njegovem trupu. Kiparja z deli ustvarjata svojevrsten likovni dialog. Vsak z lastnim rokopisom in obdelavo teme oziroma motiva sta naredila veliki deli, ki pa si po podobi skorajda nista podobna in bi lahko rekli, da gre za dva različna generala.