Borštnikovo srečanje že 43. odprlo svoja vrata

Po nagovoru predsednika republike Danila Türka je 13-dnevno festivalsko dogajanje odprla prva tekmovalna predstava, Goslač na strehi v režiji Stanislava Moše in izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Türk: Borštnikovo srečanje je živ dokaz življenjske moči gledališča Kot je v nagovoru poudaril Türk, je Borštnikovo srečanje živ dokaz življenjske moči slovenskega gledališča in njegovega razvoja, ki poteka skozi desetletja. Po njegovih besedah bo tudi na letošnjem festivalu izraženo, da se povečuje raznovrstnost domače gledališke ponudbe - po žanru, zvrsti in estetiki.

"Gledališče vselej pomembna prvina slovenske kulturne rasti" Slovensko gledališče je bilo vselej izjemno pomembna prvina slovenske kulturne rasti, je dejal Türk. Ob tem je spomnil tudi na partizansko gledališče, ki je po njegovih besedah dalo velik prispevek h kulturni razsežnosti narodno osvobodilnega boja slovenskega naroda.

Po besedah Türka je bila še posebej zanimiva in pomembna vloga slovenskega gledališča v obdobju po II. svetovni vojni, zlasti v času socializma. Kot je dejal, je gledališče takrat soustvarjalo slovensko kulturno stvarnost, preko nje pa tudi družbeno kritično in politično ozaveščanje ljudi na Slovenskem.

"Gledališko občinstvo je bolj v vlogi porabnikov spektakla" O položaju gledališča danes je Türk menil, da naravni razvoj zahteva, da s politično normalizacijo gledališče spreminja nekatere od svojih funkcij. "Gledališko občinstvo je v teh razmerah bolj v vlogi porabnikov kulture, zabave in spektakla, kot pa v vlogi kritičnih državljanov, ki pridejo v gledališče po nova spoznanja in iz potrebe po katarzi."

"Gledališka umetnost je izbrušeno zrcalo resnice" Po besedah Türka je umetnost, še posebej gledališka umetnost, najboljše sredstvo za spoznanje resnice o usodi ljudi v svojem času in je lahko tudi ostro izbrušeno zrcalo resnice. "Resnice, polne resnice o sebi ne moremo vedeti brez dobrih pisateljev, brez dobrega gledališča in brez umetnosti nasploh."

"Država mora pregledati svojo politiko spodbujanja umetniške dejavnosti" Prav je, da država od časa do časa pregleda svojo politiko spodbujanja umetniške dejavnosti, vključno z gledališčem, je opozoril Türk. Po njegovih besedah velja pregledati politiko zaposlovanja gledaliških ustvarjalcev in njihovega položaja, pozornost pa zasluži tudi položaj Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT).

Borštnikovo srečanje že dolgo in vsako leto znova afirmira Maribor kot kulturno središče Slovenije, je dejal Türk. Kot je še dodal, je prav v tradicionalnosti Borštnikovega srečanja pomemben del razlogov za naravno izbiro Maribora za kulturno prestolnico Evrope.

Med občinstvom predstavniki politike, gospodarstva in univerze Predsednik republike se je slovesnosti udeležil skupaj s soprogo Barbaro Miklič Türk. Poleg uglednih gostov iz gledališkega sveta, vključno z nekaterimi dobitniki Borštnikovega prstana, je bilo med občinstvom opaziti predstavnike politike, gospodarstva in univerze. Na uvodno dejanje letošnjega festivala sta prišla tudi minister za kulturo Vasko Simoniti in varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Gostom je besede dobrodošlice izrekel mariborski župan Franc Kangler.

Partljič: Festival nosi v sebi žlahtno tradicijo V tekmovalnem sporedu bo letos na ogled 11 predstav iz šestih gledaliških hiš, še pet pa jih je selektorica Barbara Orel dodala v spremljevalni program. Po besedah predsednika sveta Borštnikovega srečanja Toneta Partljiča tudi letošnji festival "nosi v sebi žlahtno tradicijo in nujne sprotne spremembe".

Barbara Orel: Gledališče je v odlični kondiciji Orlova si je v sezoni 2007/2008 ogledala čez 80 uprizoritev in gledaliških dogodkov. Po njeni oceni je slovensko gledališče v "odlični kondiciji in kaže odgovoren obraz". "Spekter uprizoritvenih praks izkazuje barvito zvrstno in žanrsko raznolikost in se razpira vse od obrednega do radikalno političnega gledališča," ugotavlja Orlova.

S tremi predstavami se bo v tekmovalnem delu predstavila le ljubljanska Drama. SNG Maribor bo po lanski odsotnosti tokrat nastopila z dvema predstavama, vse ostale gledališke hiše pa imajo v igri po enega kandidata za nagrade.

Borštnikov prstan bo dobil moški Strokovna žirija bo poleg tradicionalnega Borštnikovega prstana - zaenkrat je znano le, da ga bo letos dobil moški - podelila nagrado za najboljšo predstavo v celoti, nagrado za režijo, pet enakovrednih igralskih nagrad ter nagrado za mladega igralca ali igralko.

Podelila bo tudi tri nagrade za scenografijo, kostumografijo ali druge gledališke prvine, nagrado "Dominik Smole" za izvirno dramsko besedilo ali za prevod, dramatizacijo, jezikovno adaptacijo oziroma lektorski dosežek ter nagrado za inovacije in estetski preboj.

Letos mineva 150. let od rojstva Ignacija Borštnika Letošnje Borštnikovo srečanje poteka v znamenju 150. obletnice rojstva gledališkega umetnika Ignacija Borštnika (1858-1919). Ves čas festivala bo tako v SNG Maribor na ogled razstava "Dunaj bi bil lahko ponosen nanj ...", ki jo je pripravil Slovenski gledališki muzej.

Več predstav tudi na odrih izven SNG Maribor Ob tekmovalnem in spremljevalnem programu se bo v okviru festivala kot običajno zvrstilo več predstav tudi na odrih izven SNG Maribor. Poleg stalnic, kot je Prvi oder mariborske I. gimnazije, bo eno od prizorišč tudi evangeličanska cerkev, v Literini knjigarni pa bo v petih popoldnevih predstavljeno trinajst naslovov.

29. oktobra simpozij Igra na začetku tisočletja Poleg simpozija o Ignaciju Borštniku, ki je bil v sredo v Cerkljah na Gorenjskem, bo na Malem odru SNG Maribor zadnji dan festivala, 29. oktobra, v organizaciji oddelka za gledališče ljubljanske AGRFT potekal še simpozij z naslovom Igra na začetku tisočletja.

Letošnji festival bo stal 275.000 evrov, kar je 40.000 evrov več kot lanskoletni. Država in mariborska mestna občina bosta prispevali skupaj 130.000 evrov, ostala sredstva pa pokrovitelji.