Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
28. 8. 2012,
15.23

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Torek, 28. 8. 2012, 15.23

8 let

Boris Pahor: Nisem je bil vreden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
"Malo me moti, da se tako poudarja mojo starost, ko pa je vendar literatura tista, ki bi morala biti glavna. Počutim se kot kakšna filmska zvezda."

S temi besedami je po uvodnem aplavzu in vzklikih "Boris, Boris!", ki so se razlegli po nabito polnem Konzorciju, Boris Pahor, priznani tržaški pisatelj, eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, v očeh nekaterih celo slovenski Solženicin, začel rojstnodnevno druženje z bralci, literati in številnimi predstavniki sedme sile.

Z Nekropolo poskušal celih 20 let Letošnje praznovanje med knjigami, ki ga že peto leto zapored organizirata Mladinska knjiga in Cankarjeva založba, je bilo združeno s predstavitvijo najnovejše Pahorjeve stvaritve Knjige o Radi. Natrpan Konzorcij je zgovoren dokaz slovenskega zanimanja in priznanja Borisu Pahorju, ki je sam spomnil: "Brez Evgena Bavčarja, ki je moj na pisalni stroj natipkan izvod Nekropole odnesel na francosko založbo, ta pa je moje besedilo poslala v Italijo, ne bi nikoli doživel tega, kar doživljam zadnja leta." Pahor je poudaril, da je z besedilom Nekropole na vrata založnikov neuspešno trkal celih 20 let. Z očitno grenkobo v glasu je dodal: "Šele ko je knjigo priznala italijanska televizija, me je spoznala tudi Slovenija."

Duša: Mesijanstvo, ki ozavešča mlade ljudi Zdravko Duša, urednik Knjige o Radi in današnji Pahorjev sogovornik, je poudaril, da današnja prireditev ni posebna le zaradi knjige same, temveč predvsem avtorja. "Dnevniško pisanje Borisa Pahorja odlikuje tisto, kar ga kot pisatelja odlikuje tudi sicer. Angažiranost, polemičnost, jasno izražanje stališč in po tej strani se Knjiga o Radi ne razlikuje od njegovih preostalih del," je poudaril Duša in opozoril na Pahorjeva knjižna vpletanja vsakdanjih dogodkov, ki jih zaznamujejo zapisi ob gostovanjih po Italiji in Sloveniji. "Gre pravzaprav za neke vrste mesijanstvo, ki je namenjeno mladim ljudem in njihovemu ozaveščanju."

Veliko zamolčanega in razkritega šele v dneh pred Radino smrtjo Osrednja rdeča nit Knjige o Radi je seveda zapis o pokojni ženi Radi Premrl Pahor, ki ga je Duša razdelil v tri sklope. Prvi sklop se nanaša na nastajanje knjige, ki jo je Rada Premrl Pahor spisala o svojem pokojnem bratu, partizanskem heroju Janku Premrlu - Vojku, v drugem delu Pahor odkrito spregovori o življenju z ženo, s katero sta skupaj preživela 50 let, v katerih je bilo marsikaj zamolčanega, odkrito spregovorjenega pa šele v obdobju tik pred Radino smrtjo, v tretjem delu pa Pahor skozi papirologijo in knjige, ki jih je žena prebirala, po njeni smrti sestavi intimno detektivsko zgodbo o Radi. "Nikakor ne smemo pozabiti, v kakšno oporo mu je bila," je poudaril Duša in za podkrepitev te misli spomnil na izjavo družinske prijateljice zakoncev Pahor, Marije Žagar. "Škoda, ker si ostajala v Borisovi senci."

Skupna negativna preteklost Pahorja in Rado Premrl Pahor je družila negativna preteklost, saj sta oba izkusila italijansko diktaturo. "Njena družina je bila ponosna na svojo identiteto, na fašizem so gledali zviška, zato bi bila Rada Sloveniji lahko za zgled," je dejal in opozoril. "Slovenija je sicer spoštovana, a sama sebe ne spoštuje, kot država nima ponosa, čeprav ni nobenega razloga za to, da bi se podcenjevali."

"Parlament bi moral delovati kot svetišče" Slovencem je očital neenotnost in svetoval: "Iz dveh razklanosti bi morali sestaviti eno enoto, le tako bi Slovenija lahko delovala kot država. Ljudje bi morali imeti čut za nacionalnost, morali bi biti solidarni za skupnost, parlament pa bi moral delovati "kot svetišče", v katerem bi se gradila enotnost za prihodnost," je dodal in končal s priporočilom: "Ne pozabite na Primorsko. Če bodo pokupili tamkajšnjo zemljo, potem bo verjetno kmalu na vrsti tudi osrednja Slovenija."

Ne spreglejte