Bogdan Grom zadovoljen z razstavo v Washingtonu

Razstavo so odprli lani septembra, zaprli so jo s koncem januarja. "Z razstavo sem zelo zadovoljen, ker mi je dala priložnost, da se predstavim še v Washingtonu, kjer so ljudje iz različnih krajev sveta, predvsem pa našim Slovencem, ki so razstavo obiskovali v velikem številu," je dejal Grom in omenil, da je lahko tudi navezal stike s tamkajšnjimi pomembnimi umetniškimi ustanovami. Predvsem s predstavniki muzeja Hishorn, ki deluje v okvirju muzejev Smithsonian. Zanj je bilo najbolj pomembno, da se je predstavil tudi v prestolnici ZDA, ker, kot je dejal: "Če te ne poznajo, je to za umetnika najbolj žalostno."

Poudarek na ameriškem jugozahodu

Povabilo za razstavo je sicer dobil od slovenskega veleposlaništva v Washingtonu, ki mu je Grom ob odprtju po prenovi poslopja podaril svoj kip Straža. Poudarek razstave z naslovom Od Trsta do kanjonov na jugozahodu ZDA je, po Gromovih besedah na ameriškem jugozahodu, ki ga je od leta 1980 naprej pogosto obiskoval.

Navdih je dobival predvsem v državi Nova Mehika. S tem je povezal tudi svoja zgodnja dela s Krasa. "Del razstave je bil posvečen tudi pisatelju Karlu Mayju, ki je napisal knjigo Vinetou, s katero je bil svojčas seznanjen vsak odraščajoči fant v Evropi," je povedal Grom.

Videnje razstave iz dveh vidikov

Leta 1918 v Devinščini pri Trstu rojeni Grom je imel priložnost videti lastno razstavo iz dveh različnih vidikov. "Kmalu po otvoritvi sem imel malce težav z zdravjem in operacijo očesa, po kateri sem dobil novo oko in novo perspektivo. Zelo lepo je bilo ponovno videti vse te barve," je dejal Grom, ki je poln načrtov za prihodnost. Na vprašanje, kaj je naslednji projekt, je odgovoril, da je obljubil, da bo imel čez deset let ob svoji 100-letnici novo razstavo v Ljubljani. "Potem, ko to uredimo, bom razmišljal za naprej," je poudaril Grom.

Slovenski umetniki s tržaškega "pod eno streho"

Sicer pa je umetnik po rodu s tržaškega povedal, da je v stiku z ministrom za Slovence po svetu Boštjanom Žekšom glede projekta odprtja stalne razstave umetnikov, ki so nekoč tvorili jedro galerije Škorpijon. Grom si želi, da bi bili vsi slovenski umetniki s tržaškega s svojimi deli predstavljeni "pod eno streho".

Ilustriral slovenskega Marka Twaina

Grom je prispel v ZDA leta 1957. Umetnost je študiral v Perugii, Benetkah, Münchenu, Rimu in Ljubljani. Po drugi svetovni vojni se je za nekaj časa preselil na Ptuj, kjer je poučeval na gimnaziji, nato pa se do odhoda v ZDA vrnil v Trst.

Sedaj živi blizu mesta New York na drugi strani reke Hudson v Englewoodu v zvezni državi New Jersey. V Sloveniji je poznan vsem, ki so v mladosti prebirali knjige ameriškega pisatelja Marka Twaina, ki jih je olepšal z ilustracijami.

Njegova dela so v številnih javnih prostorih od cerkva in sinagog

Grom se je zadnjih 60 let posvečal različnim umetniškim zvrstem. Ustvarjal je od kipov in oljnih slik, do izrezank in risb. Njegova dela so na ogled v številnih javnih prostorih od cerkva in sinagog, do muzejev, mestnih trgov in velikih trgovskih centrov.

Sredi Manhattana stoji velika armenska katedrala Sv. Vartana, ki jo je Grom opremil s stekli, kipi in reliefi iz brona, kakor tudi kamenja. V muzeju Staten Islanda, ki je del Newyorške javne knjižnice, je Gromov bronasti kip Čitalci. Njegova dela pa niso le v New Yorku, ampak tudi v Arizoni, Novi Mehiki, Marylandu, Chicagu, Floridi, Kansasu in drugje.

Svoj pečat je pustil tudi v slovenski cekrvi sv. Cirila na Manhattanu s križevim potom, tabernakljem, ter svetnikoma sv. Antonom in Frančiškom.