Soteskanje v Jordaniji: Wadi Mujib

Petra z vodo ali jordanski Veliki kanjon

Le streljaj od jordanske obale Mrtvega morja se razprostira naravni rezervat Wadi Mujib. Ime je dobil po reki Mujib, ki se na nadmorski višini 410 metrov pod morsko gladino izliva v Mrtvo morje. Rezervat je znan kot Petra z vodo, nekateri so ga okitili tudi z nazivom jordanski Veliki kanjon. Z višine 900 metrov pade do dobrih minus 400 metrov, ustanovili pa so ga v osemdesetih letih 20. stoletja, da bi zavarovali njegovo biološko raznolikost: več kot 400 rastlinskih vrst, 186 vrst ptic in 250 drugih živalskih vrst, tudi nubijskega kozoroga, sirskega volka, risa, lisasto hijeno in puščavsko lisico.

V zadnji ledeni dobi je bil vodostaj Mrtvega morja približno 230 metrov višji kot danes in njegova slana voda je preplavila nižje predele kanjona vzdolž obale, ki so postali zalivi, v katerih so se začele kopičiti usedline. Ko pa je zaradi podnebnih sprememb vodostaj jezera upadel, so na dan znova pogledali prej zaliti deli kanjonov, obloženi s peščenjakom. Reka Mujib, speča "princesa", si je takrat skozi skalno razpoko izborila pot na svobodo na najožjem mestu ogromnega osušenega porečja. Mujibovo strugo je intenzivna erozija skozi stoletja poglabljala in tako izoblikovala ozko sotesko Wadi Mujib.

Proti rečnemu toku skozi čarobno sotesko

Rezervat Wadi Mujib je večinoma skalnata in skromno porasla puščava, v srce katere se zarežejo strme pečine in globoka soteska reke Mujib, ki ponuja obilico adrenalinskih užitkov. Upravljavci rezervata niso pozabili niti na varovanje okolja, saj so omejili število adrenalina željnih, ki lahko vsak dan obiščejo osupljivo sotesko. To je v najbolj vročem delu leta od aprila do oktobra mogoče spoznavati po vodi, v hladnejših mesecih, od novembra do marca, pa sta odprti dve poti po kopnem. Večina adrenalinskih izletov je zaradi varnosti in potrebne opreme vodenih, saj raziskovanje skritih rokavov in spust po 18-metrskem slapu le nista mačji kašelj, do vznožja slapa pa jo je mogoče mahniti v lastni režiji. Tudi ta najkrajša in najmanj zahtevna dvokilometrska pot dodobra požene adrenalin po žilah med vzpenjanjem po strugi kristalno čiste reke Mujib, ki vijuga skozi umetelno izoblikovane stene soteske, obarvane od oranžne in peščene do zelene in vijoličaste. Sonce le stežka pride blizu, a se voda kljub temu uspe prijetno ogreti, senca pa je pravi balzam v vročih spomladanskih dneh. Brodenje proti rečnemu toku in vzpenjanje po skalah začini tudi kakšen manjši slap, ki ga je treba premagati po vrveh in za vzpon po presenetljivo skoraj nič spolzkih skalah zbrati dovolj moči v rokah. Navdušujoče mokro spoznavanje barvite soteske se konča pri veličastnem tridelnem slapu, ki daleč naokrog prši svoje vodne "bisere".

Za vrnitev do vhoda v rezervat je treba ubrati isto pot, a se reka Mujib v nasprotni smeri pokaže v povsem drugačni luči. Malce plavanja z rečnim tokom in skakanja v živahne tolmunčke osvežujoče popestri še kakšen nenačrtovan padec v vodo, spuščanje čez slapiče pa spet poskrbi za rečno masažo in treniranje bicepsov.