S kolesom na beluše

Brestovica je večje razpotegnjeno naselje v zahodnem delu komenskega Krasa. V nedeljo, 27. marca, bodo "na čast špargljem" pripravili kar dve obsežni prireditvi.

Najprej bodo organizirali 5. Br'stovsko koloosmico, to je rekreativno kolesarjenje po cestah in poteh na Krasu. Kraško pokrajino, pospremljeno s čudovito panoramo Tržaškega zaliva in Julijskih Alp, boste spremljali na 27-kilometrski progi po kraških kolovozih in stezah.

Štart ob 10. uri izpred vaške šole v Brestovici pri Komnu.

Uro pozneje, ob 11.00, se bo začela 5. Br'stovska šparglijada, tudi pri vaški šoli v Brestovici. To je kulinarično-turistična prireditev, ki vključuje pokušino in razstavo raznovrstnih jedi Brestovk in Brestovcev, pripravljenih iz svežih divjih kraških belušev, ki v Brestovici, ki je morju najbližja, prvi pokukajo na dan.

Letos že peta šparglijada bo ljubitelje te kulinarične specialitete navduševala s kraško frtaljo z beluši in panceto ter z mnogimi novimi mojstrovinami br'stovskih gospodinj, ki se bodo tokrat še posebej potrudile.

Zgodovinski podatki: Prvi znani podatki o Brestovici segajo v srednji vek, ko je oglejski patriarh podelil posesti vasi samostanu svetega Martina v Belligni južno od Ogleja. Po ustnem pričevanju naj bi bilo prvotno naselje v zaselku Mohorini, prostor današnje vasi pa je takrat obdajalo jezero, ob katerem so uspevali bresti, ki so vasi dali ime. Pomemben zaselek, imenovan Kucl, je bil tudi ob današnji podružnični cerkvici svete Anastazije v Gornji Brestovici, medtem ko je današnje naselje nastalo po presahnitvi jezera.

Zanimivosti: Brestovica pri Komnu je bila popolnoma porušena v prvi svetovni vojni, ko se je italijanska vojska v 11. soški bitki približala podnožju bližnjega hriba Grmada. Vas je bila po vojni obnovljena, vendar je skoraj povsem izgubila tradicionalno kraško arhitekturo. Vse do druge svetovne vojne je upravno spadala pod občino Opatje selo.

Sprehod do jame

Grofova jama je naravna kraška jama, ki poleg naravnih posebnosti kraškega sveta predstavlja tudi sledove burne zgodovine tega področja. Vzpon do vhoda v jamo nudi obiskovalcu tudi prijetno pohodniško izkušnjo in lep razgled na okoliško pokrajino.

Grofova jama je nad Dolnjo Brestovico pod vrhom Grmade. To je poševna fosilna jama s petimi vhodi (dolga 350 metrov in globoka 50 metrov). Ime ima po Grofovih hribih, ki so bili v lasti Devinskih grofov. Jama je bila v prvi svetovni vojni preurejena v zaklonišče za avstro-ogrske vojake. Za te namene so skopali štiri rove in zgornji del jame preuredili v devet platojev za pograde. Ta del je tudi osvetljen in urejen za oglede, na dnu pa se rov prevesi v brezno, ki vodi v spodnje dvorane.

Dostop

Peš iz Gornje Brestovice po markirani poti do jame (50 minut) ali iz Dolnje Brestovice po poljski poti z avtomobilom do parkirišča (tri kilometre) in potem še del poti peš do jame (25 minut). Priporočamo pohodno obutev in športna oblačila.