Potovanje v Švico I

Edini manjši minus tega na »easy« potovanja je bila nočna vožnja z vlakom iz Ljubljane do Züricha (dvanajst ur) z malo spanja in veliko neudobnega sedenja. Ampak potovanje je vedno izziv, dogodivščina, na kateri nikoli ne veš, kaj te čaka, popotnik pa trpežno blago, za katerega se res ne spodobi, da bi tarnal, da je biti turist pravzaprav zelo naporno.

Ko sem ob prvem jutranjem svitu skozi okno vlaka opazovala prekrasno naravo, visoko gorovje, zelene doline, značilno švicarsko arhitekturo (nemški del Švice), pravljičnost jezer tik ob progi, je bila neprespana noč ob prihodu v Zürich že oddaljena preteklost. Presedla sem na vlak za Ženevo in že čez 15 minut potovala dalje, na zelo »šik« vlaku, dvonadstropnem, čistem, urejenem, s katerim je bila vožnja čisti užitek in udobje. Vlak je bil uvod v švicarski svet urejenosti, vljudnosti, točnosti in večnarodnosti (ko te prijazni sprevodnik ogovori vsaj v treh jezikih).

Švica – dežela bančništva, nevtralnosti in vladavine ljudstva

Ko nekdo omeni Švico (uradno švicarska konfederacija, glavno mesto Bern), najprej pomislimo, da je to bogata država, oaza miru in kapitala. Država reda. Za marsikoga je obljubljena dežela, azil za politične pribežnike in cilj za ekonomske emigrante. Dejansko je Švica ena od najbogatejših in tudi najbolj stabilnih držav na svetu, tako politično kot gospodarsko. V mednarodni politiki je prepoznavna kot tradicionalno nevtralna država (od leta 1815) in ni članica EU (odločitev državljanov Švice pred leti na referendumu), ker ne želijo izgubiti svoje politične nevtralnosti in ker nočejo vladavine birokratov iz Bruslja. Raje imajo svojo neposredno demokracijo, v kateri imajo moč odločati državljani Švice sami (prek referenduma in ustavne pobude), ki so po narodnosti Nemci (65 %), Francozi (18 %), Italijani (10 %) ali drugo (7 %). Zaradi večnarodnostne strukture prebivalcev Švice so njeni uradni jeziki štirje: nemški, italijanski, francoski in retoromanski (govori ga samo 0,5 % prebivalstva). Del prebivalstva so katoličani (48 %), del protestanti (44%), drugim verstvom pripada 6 % prebivalstva.

Ženeva In vlak je prispel v Ženevo. Moja gostiteljica je že čakala na postaji in skupaj sva odšli do njenega doma. Lokacija stanovanja je bila odlična. Dve minuti hoje do postaje in pet minut hoje do Ženevskega jezera. Prvi dan sem še pešačila (ogled starega mestnega jedra, obisk muzejev, sprehajanje ob jezeru in turistična vožnja po njem), druge dni sem si v bližnji izposojevalnici koles izposodila kolo in ugotovila, da je kolesarjenje »the best« za spoznavanje mesta in njene okolice. Kolesarske poti so lepo označene, zato se ni bilo težavno potepati po mestu – na kolesu (v mestu je sedem izposojevalnic, kolo lahko najamete za dan, dva, teden ali mesec, lahko pa si ga brezplačno izposodite tudi samo za štiri ure).

Republika in kanton Ženeva je samo eden od 26 švicarskih kantonov (še ena posebnost Švice). Vsak od njih ima svojo ustavo, vlado, parlament, sodišča in zakone. Glavno mesto kantona je Ženeva, ki leži tik ob prekrasnem naravnem okolju Ženevskega jezera in je drugo najbolj naseljeno mesto v Švici, tudi zelo lepo in čisto. In četrto najdražje mesto na svetu! Je svetovljansko mesto, mesto diplomacije in mesto tujcev (zaposlenih večinoma v mednarodnih organizacijah (ZN, Unesco, ILO), diplomaciji in številnih multinacionalkah). »Pravih« Ženevčanov je vedno manj, veljajo pa za elito in visoko zaprto družbo (ne vsi, seveda).

V Ženevi se ves čas kaj dogaja, bodisi na kulturnem ali glasbenem bodisi na političnem področju, odvijajo se razstave, sejmi in saloni (svetovno znani avtomobilski salon), mesto ne pozna dolgčasa. Ravno v teh dneh se bo v Ženevi začel Fete de la musique – praznik glasbe (od 18. do 20 junija 2010). Tri dni in dve noči se bo na različnih prizoriščih Ženeve plesalo in pelo, številni koncerti različnih glasbenih zvrsti (za vse okuse) bodo zabavali meščane, pripravlja se »parada latino«, orientalski ples, karaoke v štirih jezikih, elektronska glasba. Različnost glasbe tudi kot izraz multinacionalnosti dežele. Sploh se čez vse poletje v Ženevi obeta pestro kulturno in glasbeno dogajanje in veliko zabave.

Za popotnike v Švico še tale podatek: vizuma ne potrebujete, če pa ste med iskalci dela, potrebujete delovni vizum. Več informacij poiščite na MZZ-ju ali pa v Bernu, kjer ima RS svoje predstavništvo. Denarna valuta je švicarski frank, plačuje pa se lahko tudi v evrih. In zelo pomembno – le glejte, da boste vzeli s seboj dovolj denarja. Ne pravijo zastonj, da je Švica draga država, tudi za popotnike iz naše dežele.